ZNP poziva k zaščiti Novega glasa

| 15.03.2016, 11:19 Matjaž Merljak

Upravni odbor Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) je objavil javni poziv za zaščito zamejskega tednika Novi glas. S tem se je odzval na zapis predsednika upravnega odbora Peter Černica, ki zaradi zaostrenih finančnih razmer napoveduje odpuščanje. ZNP predsednika Pahorja poziva, naj zastavi svoj ugled za obstoj tednika, premiera Cerarja in vlado pa naj zaščitita steber slovenstva v Gorici.

Poziv ZNP

Goriški tednik Novi glas je napovedal odpuščanja zaposlenih v že tako majhnem kolektivu. Čeprav na nevzdržne razmere opozarja že leta, se ne zgodi nič. Denarja je iz leta v leto manj. Časniku ne pomaga, da je nastal pred okroglimi 20 leti z združitvijo tržaškega in goriškega tednika in tako ustvaril sinergijo, o kateri v mnogih drugih manjšinskih društvih in organizacijah samo govorijo. Absurdno je, da v Rimu in Ljubljani oblasti venomer znova poudarjajo, da se morajo kulturna društva in mediji združevati in krčiti stroške, potem pa tistim, ki so "domačo nalogo" najbolje opravili, ne pomaga več.

Pozivamo predsednika Boruta Pahorja, ki od blizu pozna razmere, da zastavi svoj ugled za obstoj tednika.

Pozivamo premierja Mira Cerarja in vlado RS da sedaj, pet ČEZ dvanajsto, ukrepa in zaščiti steber slovenstva v Gorici.

Ne pozabimo, da tednik nastaja sredi Gorice, nekaj metrov proč od prizorišča poboja tolminskih puntarjev. Slovenske upornike so prav v tem času pred 302 letoma najprej pohabili, slednjič pa obglavili in razčetverili. Prepričani smo, da država Slovenija Novega Glasa ne bo prepustila raztelesenju.

Ljubljana, 14. marca 2016

Primorani bomo odpustiti del našega osebja

Minilo je šest tednov, odkar sem v jubilejni številki Novega glasa zapisal, da naš tednik praznuje 20. obletnico z grenkim priokusom. Proračunske številke tedaj niso bile še tako jasne in neizprosne, kot so danes, a ugotovitev, da bo poslovno leto 2015 izjemno negativno, je bilo že vsem na dlani.

Odbor zadruge je javnost in politiko v lanskem letu - sicer zaman - večkrat opozoril, da brez zunanje pomoči ne bomo zmogli, saj so se nam v letu 2015 zaprla res vsa vrata, tudi tista, ki naj bi lahko kak dodaten prihodek prinesla iz javnih razpisov.

Očitno je imela politika druge prioritete. Dodatni denar, ki naj bi saniral krizno stanje, se je v letu 2015 našlo za kar nekaj drugih ustanov, nas pa so enostavno spregledali in - kar je še najslabše - spregledali so naše konstruktivne predloge, ki so vodili v mehko prestrukturacijo podjetja.

Glede naših potreb smo v najboljših primerih poslušali le solidarnostne izjave in obljube, marsikdaj pa smo bili celo tarča kritik in neposrednih namigov, češ da moramo delovanje racionalizirati tako, da združimo založniške subjekte. Očitno je to edini domet naše politike, ki misli na tak način po novem ključu prerazporediti javna sredstva.

Ker je odbor Zadruge Goriške Mohorjeve že maja 2015 ugotovil finančni primanjkljaj za tekoče leto in sprejel v vednost neprijazno držo politike, je bil prisiljen septembra proglasiti krizno stanje in natančno pregledati notranjo organizacijo dela v podjetju, preveriti delovne procese, poiskati morebitne tržne niše za Zadrugo, v upanju, da bi z lastnimi silami našel alternativno rešitev, ki naj bi podjetju zagotovila delovanje tudi v letu 2016. Politika nas je namreč pustila na cedilu in dovolila, da so se javni prispevki, v primerjavi z letom 2014, znižali za več kot 40.000 evrov, v primerjavi z letom 2013 pa smo zgubili več kot 100.000 evrov, obenem pa smo bili izključeni iz vseh razpisov in tako finančno prišli na stanje kriznega leta 2012, ki je za nas nevzdržno.

Za letošnje leto podjetje žal nima več manevrskih marž. Problem likvidnosti postaja aktualen in že v mesecu marcu bo potreben globok sanacijski poseg, ki bo zahteval radikalno reorganizacijo vseh delovnih procesov, odpuste nekaterih zaposlenih, kar bo v danem trenutku ustvarilo težave, napetosti in nevšečnosti, tudi za bralce. Žal druge poti nimamo in zato vse prosimo že vnaprej za potrpljenje.

Cilj in naloga odbora sta zagotoviti Zadrugi Goriški Mohorjevi in Novemu glasu, tudi v tej izjemno nenaklonjeni fazi, ko politika z zelo vprašljivim in po svoje tudi zahrbtnim ravnanjem želi izsiliti našo ukinitev ali pa združitev, ki nas bo zbrisala z obzorja, pogoje, da lahko še naprej izhajamo kot samostojen medijski subjekt.

Zato v imenu odbora še enkrat glasno izpostavljam, da je naša vloga dragocena za zamejski in slovenski prostor. V zamejstvu predstavljamo jamstvo za medijsko pluralnost, obenem pa ostajamo v naši skupnosti še vedno edini resni kulturni in medijski projekt, ki je racionalizacijo in združitev že izvedel. To mora politika upoštevati, tudi ko pozablja na nas in rešuje druge.

Žal pa, kot se pogosto dogaja v tej državi, so prav pozitivni projekti in pogumne odločitve prvi kaznovani. Namesto da bi jih politika v letih nagradila, je delovala perverzno in v trenutku, ko je uvajala svoje linearne reze, je obravnavala na isti način tiste, ki so racionalizacije opravili, in tiste, ki so imeli prej privilegirana izhodišča. O analizi kvalitete opravljenih rezov pa ni bilo nikoli govora.

Peter Černic, predsednik upravnega odbora