Mozetič kritičen do neizvršitve nekaterih odločb ustavnega sodišča
Politika Petra Stopar
Predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič je predstavil poročilo tega sodišča za lansko leto. Ob tem je povedal, da jim je uspelo obdržati isto raven dela kot v preteklosti. Bil je kritičen do politike, saj ima občutek, da nekatere odločbe niso izvršene zaradi ideoloških ozadij. Če bi se to izkazalo za resnično, bi bilo z vidika pravne države zelo problematično, je dejal.
Ustavno sodišče letno prejme približno 1300 zadev, ravno toliko jih reši. Sodne zaostanke obvladuje. Največji obseg – več kot 80 odstotkov – predstavljajo ustavne pritožbe, ki jih je bilo v lanskem letu 1003, med njimi najzahtevnejša zadeva Patria.
Mozetič je bil kritičen do tega, da politika odlaga z izvršitvijo nekaterih odločb sodišča. Čeprav pravi, da njihovo število ni visoko, priznava: „Občutek imam – upam, da ni pravi, če je, bo stvar kar malce prehuda – da politika oziroma zakonodajalec v zadnjih dveh letih enostavno odlaga z izvršitvijo odločb, ker se z njimi ne strinja. Problem je, če se ne strinja iz nekih ideoloških razlogov. Če bi to držalo in bojim se, da do neke mere drži, je to z vidika pravne države zelo problematično.“
Omenil je tudi napade na sodišče: „Tudi določene izjave nekaterih bivših in sedanjih politikov, kako bodo počakali na novo sestavo, to kaže na nekaj drugega. Ampak upam, da ta moja ugibanja niso povsem resnična, ker drugače bi bil res zaskrbljen.“
Med odločbami, ki so po njegovi oceni „doživele napačne kritike“, je omenil še vedno neizvršeno odločbo o financiranju zasebnih osnovnih šol. Če bi Državni zbor spremenil ustavo in financiranje teh šol uredil drugače, kot so določili ustavni sodniki, bi to po njegovi oceni pomenilo, da bi zaobšel odločbo ustavnega sodišča. „Vprašanje pa je, ali bi bila takšna zaobitev dopustna ali ne,“ je dodal. Ustavno sodišče po njegovem mnenju nima možnosti, da bi zakonodajalca prisililo v uresničitev odločbe. Težava, ki jo vidi Mozetič, je, da se politika pri določenih zadevah ne more poenotiti.
Poročilo, predstavljeno danes, je zadnje pod trenutno sestavo tega sodišča, saj se bosta letos in v naslednjem letu zamenjali dve tretjini ustavnih sodnikov. Po Mozetičevem mnenju bi bilo najbolje, če bi bila sestava tripartitna, in sicer, da bi trije sodniki prihajali iz sodstva, trije iz akademske sfere, trije pa iz drugih poklicev, denimo odvetništva in podobno.
