Župan Logatca o prihodu begunskih družin
| 01.03.2016, 14:28 Petra Stopar
Svetniki občine Logatec so na ponedeljkovi izredni seji podprli prihod beguncev, a ob določenih pogojih. Kdaj bo prišlo do prvih nastanitev, še ni natančno jasno, glede na to, da je azilni dom v Ljubljani že skoraj zapolnjen, pa bo po ocenah župana to kmalu. O namestitvenem centru v Kidričevem se država še odloča, v Lendavi, kjer so tujci že nastanjeni, pa jim prostega gibanja ne morejo prepovedati, je pojasnila ministrica za notranje zadeve Vesna Gjörkös Žnidar.
Nekaj dni po protestu zoper vzpostavitev namestitvenega centra za migrante, do katerega je prišlo tudi v Logatcu, so tamkajšnje lokalne oblasti dosegle kompromis. Župan Občine Logatec Berto Menard je v pogovoru za naš radio potrdil, da bodo v azilni dom sprejeli družine iz ogroženih vojnih območij, in ne ekonomskih migrantov: »V teh sklepih je predvideno, da naj bi v prvem obdobju v našo vojašnico, azilni center, prišlo približno 50 oseb in ko se bo videlo, kakšen je zanje program in kako so obremenjujoče za okolje, lahko sprejmemo tudi do 108 oseb, koliko je tudi prostora.«
Vse finančne obveznosti mora prevzeti država. Za red in mir bodo morali znotraj azilnega doma skrbeti varnostniki, dom pa zunaj varovati policisti. Azilantom bodo morali omogočiti učenje slovenskega jezika in druge dejavnosti. Ko bodo begunski otroci znali dovolj slovenskega jezika, jih bodo ob ustreznem obveščanju domačinov lahko vključili tudi v krajevno šolo in vrtec. O samih značilnostih azilnega centra v Logatcu je župan povedal, da je vojašnica »malo izven kraja, vendar je okrog nekaj novih lepih hiš, smo pa s to vojašnico Logatčani že vseskozi bivali«. Prostori so po zaslugi občanov po njegovih besedah v zelo dobrem stanju, saj ponujajo rekreacijske prostore in tudi manjšo športno dvorano.
Medtem pa je v lendavskem centru nastanjenih 35 migrantov, ki jih je zavrnila Avstrija in čakajo na vrnitev Hrvaški. Ker so po pojasnilih notranje ministrice Vesne Győrkős Žnidar tam nastanjeni v sklopu milejših ukrepov, ki jih določa zakon o tujcih, nimajo omejitve gibanja, ima pa policija nad njimi nadzor in jih je preverila. »Mi smo tudi z namenom odvračanja potencialne nevarnosti, ki bi lahko pod določenimi okoliščinami nastala v primeru, ko je na določenem kraju, v določeni kapaciteti nakopičenih veliko število tujcev, ki bi imeli prosto gibanje, smo tudi v okviru interventne zakonodaje predlagali omejitev gibanja migrantom, ki niso v postopku odstranjevanja, za čas, daljši od 48 ur, vendar pa se s tem ni strinjalo Ministrstvo za pravosodje. Mogoče bodo pa okoliščine v prihodnosti tiste, ki bodo vendarle terjale spremembo Zakona o nadzoru državne meje, tudi v tej smeri,« je pojasnila na ponedeljkovi seji Državnega zbora na vprašanje poslanca NSi Jožefa Horvata.
Še vedno pa ni znano, kaj se je zgodilo z mladoletnim tujcem, ki se v četrtek ni vrnil v krizni center za otroke v Slovenj Gradec, kjer je bil nastanjen še z dvema sovrstnikoma, ki sta zaprosila za azil. Po zadnjih podatkih policije ta obvestila o pogrešanem še zbira. Direktor slovenjgraškega Centra za socialno delo Jurij Šumečnik predvideva, da si je mladoletnik sam organiziral pot naprej. Sicer pa imajo po njegovih besedah vsi svoje zakonite zastopnike in proste izhode. So vljudni in znajo govoriti angleško.
