NLB
GZS: Stop slabemu upravljanju z državnim premoženjem
Politika Petra Stopar
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so se odzvali na zadnje menjave v največji slovenski banki NLB in pozvali h prenehanju slabega upravljanja z državnim premoženjem. Po oceni GZS je bil prav zaradi slabega upravljanja vsak slovenski davkoplačevalec med letoma 2007 in 2013 že oškodovan za 6.600 evrov, ponovitve pa si ne moramo privoščiti.
Gospodarska zbornica Slovenije o razlogih za zadnje dogodke v NLB ne more soditi, ker nima vseh razpoložljivih informacij, s katerimi razpolagajo pristojni, je zapisala v sporočilu za javnost. „Vendar kot zbornica, ki združuje člane, ki predstavljajo največji del slovenskega gospodarstva in tudi največji del zaposlenih davkoplačevalcev v Sloveniji, zahtevajo, da upravljavci, ki imajo pristojnosti imenovanja nadzornih svetov in uprav“, pravočasno razkrijejo jasna merila o (ne)uspešnosti poslovanja v NLB in drugih družbah v državni lasti; v primeru zamenjave nadzornih svetov in uprav jasno sporočijo, zakaj je do menjav prišlo ter zamenjave opravijo skladno z najvišjimi merili korporativnega upravljanje in komuniciranja.
NLB, kjer je do menjav v upravi in nadzornem svetu prišlo v zadnjih dneh - dodatne menjave v upravi pa po mnenju GZS „verjetno še sledijo“, je „sistemsko pomembna banka in je tudi pod nadzorom Evropske centralne banke“, še opozarja zbornica. Način komuniciranja ključnih akterjev, menjave in odstopi, kot smo jih opazovali v zadnjih dneh, lahko v takšni banki „ohromi učinkovito odločanje o posojilni dejavnosti bank in vzbudi sume med lastniki depozitov“. GZS svari, da ne smemo pozabiti, da „nova bančna pravila na evropski ravni določajo, da breme primanjkljaja kapitala v banki zdaj nosijo tudi lastniki depozitov nad 100.000 evri, med katerimi je nasploh veliko podjetij“.
GZS še navaja izračun, ki so ga na Ekonomski fakulteti naredili o posledicah negativnega vpliva vmešavanja politike v upravljanje državnih družb. Ta znaša 110 milijonov evrov letno.
