Kriza se nam vsiljuje in ustvarja popolno potrošniško odvisnost

Slovenija | 26.01.2016, 21:00 Nataša Ličen

Če se sami ne bomo pripravili na kakovostno staranje, nas bo ogrožala vsesplošna miselnost družbe o odvečni starosti in starostnikih. Staramo se od spočetja do smrti, šestdeset minut na uro, kronološko, s časom, vendar staranje začnemo bolj čutiti po Abrahamu. Slovenski rek pravi Daleč stran od oči, daleč stran od srca. Kar pomeni, da so starši daleč od otrok, otroci od staršev. V teh razmerah izgubljamo celoto, smisel življenja. Otrok mora dobiti izkušnjo v dušo, da je v starosti lepo. O kakovostnem staranju smo govorili v januarski oddaji Za sožitje s prof. dr. Jožetom Ramovšem.

Kaj lahko naredimo sami, skupaj z družino, sosesko, župnijo in narodom, za kakovostno staranje?

»Kot skupnost se moramo pripraviti na to, da imamo že zdaj skoraj dvakrat več starih ljudi kot smo jih imeli generacijo prej. Veliko vprašanje je, kako se v takšnih razmerah starati, da bo smiselno zame in za mojo okolico? To je odločilno vprašanje, prav tako kot za srednje generacije vzgoja otrok. Za mejo, naši sosedi Avstrijci, imajo petnajst programov za oskrbo ostarelih in onemoglih, v Sloveniji imamo (le) tri. Dve desetletji živimo dlje od naših dedov in babic, smo pri boljšem zdravju kot so bili v naših letih oni, živimo v socialno in materialno v varnejšem okolju. Nikoli nam ni šlo bole. Zato ne moremo biti nikoli dovolj hvaležni. Hvaležni pa smo lahko, če smo tega veseli. Kljub temu je deset problemskih področij, ki otežujejo lepo, kakovostno in dostojanstveno staranje. To je dobro vedeti, da se jim znamo izogibati.«

Naravne obnove prebivalstva ni

»Rodnost po letu 1980, polnih petintrideset let, pada. Če hočemo, da bo od malega govorilo slovenski jezik dva milijona ljudi, je treba imeti še enkrat več otrok, kot jih imamo sedaj. Primanjkljaj že nekaj časa v evropskih narodih pokrivajo bolj ali manj s priseljenci. Vendar pa je množično priseljevanje ljudi, ki niso iz te kulture, velika naloga in težek problem, ne rečem, da je nerešljiv, toda do sedaj v zgodovini človeštva še ni bilo uspešnega modela. Morda ga bomo znali rešiti v prihodnje, toda v tem problemu se zdaj staramo in to trenutno najbolj čuti tretja generacija.«

Mlada generacija zelo težko pride do trdne družine

»Druga težka situacija današnjega staranja v Evropi je, da mlada generacija danes zelo, zelo težko pride do trdne družine, v katero bi verjela, in ki bi bila realna, da jo bodo skozi eno življenje s precejšnjo verjetnostjo speljali v lepem sožitju. Resignacije in obupa nad družinskim sožitjem je veliko. Generacija staršev in dedov ni posvečala pozornosti temu, kako naj se pogovarjamo in kako naj rešujemo spore. Govorimo sicer fraze o potrpežljivosti in o potrebi izražanja čustev, toda to so samo lepe fraze, dejansko pa ne znamo in ne vemo, kako potrpeti ob izbruhu sočloveka, kako pripovedovati o svojih čustvih, če drugi ne posluša. Glavna naloga je zato iskati rešitve, kako naučiti mlade ljudi, ljudi srednjih let ter starejše, lepega sožitja, ko je prijetno in ko ni. Dobrega sodelovanja pri delu, pri gospodinjskem doma, prav tako v podjetju, v politiki, na nacionalni ravni in tudi v Cerkvi. Tu zija prepad in tu je največji deficit, v katerega vstopajo mladi. Saj mladi danes dobijo veliko znanja, od majhnega naprej imajo lahko vso elektronsko tehnologijo, dobijo znanja za poklic in vodenje, toda izkušenj, kako se med seboj usklajevati in kako graditi dobre odnose, pa ne dobijo. Saj odrasli rešujemo problem, a le po koščkih. Kljub vsemu to vliva upanje. So pa to razlogi, zakaj mladi danes tako težko vstopajo v samostojno življenje, v dela gospodinjstva in družinskega sožitja. Problem razvajenosti je to, da imamo ozek pogled, da vidimo samo trenutno počutje in želje.«

Za še več informacij in še bolj poglobljeno razmišljanje dr. Jožeta Ramovša, vabljeni k poslušanju oddaje »Za sožitje« v celoti. Strnjen članek o vsebini naše oddaje je objavljen tudi v januarski reviji Ognjišče.