Pristavska noč

| 25.01.2016, 07:02 Matjaž Merljak

Letošnja zima nam je prizanašala vse do sredine januarja in nam v zadnjih dneh podarila kar dosti bele odeje z mrazom. Starejše prebivalstvo se nič kaj veseli snega in mraza, a drugače je pa mladino. Končno so le lahko organizirali smučarski izlet. Prejšnji konec tedna se je poln avtobus smučarjev odpeljal v New York na tridnevno smučanje. Čeprav je snežilo in je pritiskal mraz, so se veseli in zadovoljni vrnili.

Slovenska šola Svetega Vida je imela preteklo nedeljo skupni obisk maše in po daritvi so vabili v dvorano pod cerkvijo na kavico in krofe. To je bila tudi lepa prilika čestitati najstarejšemu slovenskemu rojaku. Namreč profesor Vinko Lipovec je v petek praznoval svoj 101. rojstni dan. V nedeljo, kakor skoraj vsako nedeljo, je obiskal polenajsto mašo in po maši smo bili vabljeni v dvorano in mu čestitati. Gospod Vinko Lipovec je bil 30 let urednik prejšnjega slovenskega dnevnika Ameriška Domovine. Je eden zadnjih še preživelih taborišča Dachau. Ko je bil rešen, je ostal v Munchenu in bil aktiven pri organizaciji tamkajšnjih obvestil. Po nekaj letih bivanja v Nemčiji se je naselil z ženo v Clevelandu. Še dandanes je spoštovan, saj je razgleden in sledi situaciji v Sloveniji in po svetu. Čeprav je v visokih letih, mu spomin še vedno služi, tako da še marsikdo povpraša po njegovih pogledih. Čestitke gredo gospodu Lipovcu z željami naj ostane še čil in zdrav.

Slovenska šola v župniji Marije Vnebovzete je pa servirala okusno kosilo preteklo nedeljo v svoji dvorani. Kosila se je udeležila lepa množica ljudi, saj še vedno radi podpro delovanje sobotne šole.

Sinoči, v soboto, je pa zaživela dvorana Slovenskega narodnega doma na St. Clair Aveniji. Slovenska pristava je pripravila svojo takozvano Pristavsko noč. Večer je bil osredotočen in posvečen spominom in pogledu v bodočnost. Ta večer je bil večer taborjenja, saj poteka 50 let odkar se je odvijalo prvo taborjenje za slovensko mladino na Pristavi. Leta 1965 je dal pobudo za taborjenje slovenske mladine Jošt Martlenac, kaplan v župniji svetega Vida. Nagovoril je takratno učiteljico slovenske šole Angelo Bolha, naj se pripravi teden razvedrila v naravi za učence slovenske sobotne šole. Tako je Slovenska pristava zaživela za dva tedna dni. Prvi teden so taborili fantje in naslednji teden je bil določen za dekleta. To taborjenje je potekalo nekaj let in zamrlo. Leta 1976 je znova zaživelo in spet samo za nekaj let. Končno je leta 1991 to prevzel marljivi Joe Žakelj in pristavko taborjenje slovenske mladine postavil na trda tla. Lansko leto je bilo taborjenje najbolj številčno. Če primerjamo prva leta, ko je taborilo povprečno okoli 40 mladih, je teh bilo lansko leto skoraj sto. Mladina je dobro preskbljena v tem tednu, bodisi v vzgoji, v varstvu in hrani. Varstvo in aktivnosti prevzame odrasli človek. Zadnja leta dr. David Turk in Tony Hauptman z mlajšimi pomočniki. V kuhinji se pa najdejo mamice mladine, ki tabori. V 50-ih letih se je marsikaj spremenilo, a ni se spremenilo hrepenenje mladine preživeti teden dni na prostem, v naravi kar jim nudi Slovenska pristava. To je bil eden glavnih načrtov, ko se je kupovala Slovenska pristava leta 1961, nuditi mladini razvedrilo na prostem.