Izšla Mladika 10/2015

| 21.01.2016, 10:06 Matjaž Merljak

Izšla je najnovejša številka zamejske revije Mladika, to je 10. številka leta 2015. Uvodnik se dotika manjšinskega gospodarstva, objavljeni so še razmislek o slovenskem gledališču v Trstu, o zemljepisnih imenih na Tržaškem, fontanah in vodnjakih na slovenskih tleh, novice iz zdomstva in sveta, v reviji najdemo še novele, pesmi in zapise. Nepogrešljiva je mladinska priloga Rast.

Deseta številka revije Mladika z letnico 2015 se začne z uvodnikom o manjšinskem gospodarstvu. Gre za razmišljanje o članku, ki je bil objavljen 11. oktobra leta 2015 v tržaškem Primorskem dnevniku na temo likvidacije Tržaške kreditne banke. Likvidacijski postopek je bil v omenjenem članku, pravi uvodnikar, opisan skoraj brez komentarja in brez omembe odgovornosti za veliko izgubo, ki je v začetku devetdesetih let prizadela celotno manjšinsko gospodarstvo.

Avtor Mladikinega uvodnika zatem obnovi zgodovinski razvoj manjšinskega oziroma »družbenega« gospodarstva. Začelo se je leta 1926, ko je nastala družba Saf, ki so jo ustanovili skupaj Slovenci, Hrvati in Čehi in med fašizmom reševali ostanke Jadranske banke. Po drugi svetovni vojni se je leva politična stran popolnoma polastila tega gospodarstva in ga samovoljno vodila do njegovega propada, ko pa je poklicala na pomoč k njegovemu reševanju celotno manjšino. Avtor uvodnika se sprašuje, kaj ima manjšina od tega, in opozarja, da se še naprej uveljavlja netransparenten odnos do nepremičnin, ki se nekako delijo v tržne in netržne. Predvsem pa uvodnikar opozarja, da so nujna pojasnila, ki bi jih morali zahtevati tako krovni organizaciji kot Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

V reviji sledi novela Darinke Kozinc Splet in preplet, ki je bila priporočena na 43. literarnem natečaju revije Mladika, in božična pesem Vladimirja Kosa Ljubezen in pesem in sreča brez mej.

Maja Lapornik premišljuje o slovenskem gledališču v Trstu, o njegovih potrebah in nalogah, ki morajo upoštevati umeščenost gledališča v prostor, dialog s svojo publiko, odprtost do svojih mladih umetnikov in dramskih ustvarjalcev ter udejanjanje pluralnosti.

V rubriki Iz naše preteklosti beremo tretji del zapisov zdomske tržaške Slovenke Mirelle Urdih, ki se spominja osnovnošolskih let v času druge svetovne vojne.

Hvala Ti, Sambucus nigra je naslov liričnega proznega zapisa Brune Marije Pertot, ki ga posveča bezgu.

Tomaž Simčič je avtor spominskega zapisa o pianistu in bivšem ravnatelju Glasbene matice, pokojnem profesorju Gojmirju Demšarju, katerega stoletnica rojstva je potekala oktobra 1915.

V rubriki Umetnost Mojca Polona Vaupotič piše o fontanah in vodnjakih na slovenskih tleh.

O zemljepisnih imenih na Tržaškem v zgodnjih slovenskih besedilih in o prvih omembah Trsta, Krasa, Doline, Devina, Gropade in Kokoši piše zgodovinar Boris Golec.

Na zadnjih straneh revije dobimo novice iz zamejstva in zdomstva v Anteni, oceno knjige Jurija Ravnika Plezanje po kraškem robu, ki jo je pripravil Ciril Velkovrh, in knjige Karla Bonuttija Med izbiro in zgodovino, ki jo je napisala Rozina Švent. Lučka Kremžar poroča o delovanju Knjižnice Dušana Černeta v letu 2015.

V mladinski prilogi RAST je Urška Petaros napisala uvodno misel, v kateri pravi, da odpovedovanje Božicu v imenu medverskega spoštovanja bi v resnici pomenilo nespoštovanje samih sebe. Mojca Petaros je pripravila članek o izidu natečaju MladArt, ki je mlade vabil, naj pripravijo umetniški projetk. Neža Kravos poroča o novem projetku MOSP-a Ko zaživi pisana beseda, ki predvideva vrsto jezikovnih delavnic, namenjenih višješolskim dijakom. Neža Petaros poroča o pevski izkušnji zbora Vesela pomlad na Salerno Festivalu, Julija Berdon pa piše o tako imenovani comfort food, hrani kot udobnem zavetju. V listu so objavljeni tudi razpis novega literarnega natečaja za mlade, ki zapade 8. februarja, prispevek lanske prvonagrajenke za poezijo Tine Sbarbaro in priporočene pesmi Danijela Stefanija.