Škof Anton Vovk
V spomin na škofa Vovka
Cerkev na Slovenskem Marta Jerebič
V sklopu tedna knjige sta Založba Družina in Založba Novi svet včeraj predstavili knjige škofa Antona Vovka, utrinkov iz njegovega življenja in poteka postopka za njegovo beatifikacijo. O tem so spregovorili Anton Slabe, mag. Blaž Otrin in dr. Blaž Jezeršek.
V spomin in opomin
Knjiga V spomin in opomin je prvič izšla leta 2003 in že takrat požela veliko zanimanja katoliškega sveta, tudi štiri ponatise (zadnjega leta 2008) in je ob obletnici znova oživela in v knjigarnah Založbe Družina na voljo po znižani ceni. O njeni izdaji in škofu Vovku je spregovoril Blaž Otrin. »Knjiga je izšla potem, ko smo v zapuščini škofa Antona Vovka v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani našli njegove osebne zapiske iz obdobja 1945–1953, o katerih niti njegovi tedaj še trije živeči tajniki niso vedeli nič. Zapiski, ki smo jih razdelili v tri dele, govorijo o preganjanju Cerkve po drugi svetovni vojni.« Najbolj pretresljivi so vsekakor zapiski z zaslišanj, na katerih je UDV brutalno izsiljeval škofa, vendar se ta ni uklonil. Kazen za to je bil zapor, veliko pozornosti pa je že bil deležen opis zažiga v Novem mestu leta 1952.
Dokler Bog hočeV novi knjigi Dokler Bog hoče je sto izbranih misli škofa Vovka, ki jih je zbral Anton Slabe in spregovoril o škofovi osebnosti. Bil je trden, s čimer je navdihoval privržence in prestrašil nasprotnike. V prvem delu knjige je predstavil osebno zgodbo škofa, kjer je čutiti njegovo predanost Cerkvi. Drugi del knjige je vzet iz njegovega pastoralnega dela: pridige, okrožnice, spodbudna pisma vernikom … Iz njih je opazno veselje do svojega dela, čeprav je čutil tudi njegovo breme in se zaveda odpovedi, žrtev duhovnikov, iz katerih pa izhaja njegova trdnost in moč. Tretji sklop v knjigi pa vsebuje pogovore z oblastjo: ministri za notranje zadeve in zasliševanje na Udbi, pri čemer je znal biti tudi duhovit. Četrti del knjige Dokler Bog hoče pa prinaša misli iz pridig škofa Vovka. Vseskozi zaupa v Boga in je ponosen Slovenec ter duhovnik.
Božji služabnik
Kakšen je postopek beatifikacije, je razkril Blaž Jezeršek. Najprej je potrebno prepričanje, da med verniki obstaja prepričanje za začetek postopka, kar ni bilo vprašljivo niti med tujimi škofi. Prve javne pobude so bile po osamosvojitvi Slovenije. Duhovniški svet ljubljanske nadškofije je na seji 9. oktobra 1996 soglasno predlagal začetek postopka. Nato je Kongregacija je 23. januarja 1999 izdala soglasje, da se postopek lahko začne, nadškof Franc Rode pa je 13. maja 1999 izdal odlok o začetku postopka za beatifikacijo in za postulatorja imenoval Ivana Merlaka, ki je škofa kot škofijski tajnik osebno poznal. Anton Vovk je s tem dobil naziv »božji služabnik«. Istega leta je Rode imenoval še člane cerkvenega sodišča za ta postopek. Ti so zasliševali priče in pripravili zapisnik o pričevanjih. Sklep pričevanj je bil leta 2007, ko je dokumentacija romala v Rim h kongregaciji. Najprej je njeno vodstvo zahtevalo več pričevanj laikov, vendar so leta 2011 pozneje popustili. Zdaj se pripravlja pozicija o krepostih božjega služabnika.
Vir: druzina.si
