Predstavitev slovenske dediščine konec januarja v Salzburgu
Oddaje | Nataša Ličen
V avstrijskem Salzburgu bo konec letošnjega januarja tridnevni bienalni sejem, poimenovan Monumento. Sejem je odlična priložnost čezmejnega sodelovanja restavratorjev in konservatorjev. Razstavljavci in obiskovalci, ki jih to področje zanima in se mu posvečajo, dobijo vpogled v vire in dobre rešitve konserviranja spomenikov, saj sejem nudi izmenjavo strokovnih znanj o ravnanjih z artefakti kulturne dediščine v Srednji Evropi, kjer se temu področju posveča veliko skrbi.
Letos prvič povabljena Slovenija
Razstavljavci predstavijo uspešne in kakovostno izvedene obnove, predstavijo se obrtniki s področij restavriranja in konserviranja. Del sejemskega dogajanja so tudi predstavitve materialov ter postopkov, ki se uporabljajo pri ohranjanju vsakovrstnih kulturnih spomenikov.
Dr. Robert Peskar, generalni konservator na Zavodu za ohranjanje kulturne dediščine: »Sejem se letos odvija tretjič. Delovati je začel na pobudo avstrijske spomeniške službe. Ideja je bila, da se nekdanje dežele avstro-ogrske predstavijo in združijo skupaj na sejmu. Predstavile naj bi naloge, projekte in seveda tudi svoje vizije. Mi letos sodelujemo prvič, mislim da tudi Hrvati in Madžari. Poleg uradnih, državnih služb, na sejmu sodelujejo še številna zasebna podjetja, ki se ukvarjajo z varstvom oziroma ohranjanjem kulturne dediščine. Naš poudarek bo na eni strani predstavitev zgodovine našega delovanja, potem poslanstva in na drugi strani seveda predstavitev posameznih projektov, ki smo jih uspeli realizirati v zadnjih letih. Velik poudarek smo dali posegom na Blejskem otoku. Predstavili bomo tudi obnovo nekdanje minoritske cerkve v Mariboru, ki je v lasti občine in je dolga leta propadala. Tretji in četrti projekt pa sta predstavitev obnove gradu Rajhenburg ter prenova hiše Jožeta Plečnika v Trnovem.«
V osnovi gre pri sejmu Monumento 2016 za združevanje kulturnega prostora znotraj nekdanjih avstro-ogrskih dežel, vendar se širi tudi v druga področja srednje Evrope. Naša spomeniško varstvena doktrina, pa tudi ves naš kulturni prostor ideološko, kulturno, versko gravitira bolj v nemško govoreča področja. Smo del krščanskega sveta in iz tega izvira tudi naša kultura. Tega ne moremo ne izbrisati in ne izkrivljati. Če pogledamo delovanje samostanov nekoč in njihovo vlogo, so bili med drugim tudi glavna sila razvoja, ki so imeli poleg ostalih tudi funkcijo izobraževanja in so dali našemu prostoru veliko. »Iz tega izviramo in tega se z nikakršnimi, niti političnimi poizkusi, ne more spremeniti.«, je dodal dr. Robert Peskar.
Kulturna dediščina ima strateški pomen v razvoju Slovenije. Skozi moderno tehnologijo je treba navduševati in poučiti tudi mlade.
