Nadškof Zore v božični poslanici: Naredimo vse, da bo svet postal odprt za otroke.

Cerkev na Slovenskem | 24.12.2015, 12:00 Marta Jerebič

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v božični poslanici pozval, naj naredimo vse, da bo svet postal odprt za otroke, da se bodo lahko rojevali v naš svet in da bodo imeli možnost rasti in biti ljubljeni ob svojih starših. Kajti takrat, ko v svetu ni več prostora za otroke, se začne prostor ožiti tudi za vse druge nemočne in pomoči potrebne. Kakor je Bog usmiljen z nami, bodimo tudi mi usmiljeni drug z drugim, pa bo dovolj prostora za vse, ki potrkajo na vrata človeštva in prosijo, da bi se smeli roditi, za vse, ki so slabotni in nemočni, in prosijo, da bi smeli živeti, je še zapisal nadškof Zore.

Celotna poslanica nadškofa Zoreta

V evangeljskem odlomku pri polnočnici nam bodo oznanjene besede: "Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, ko naj bi rodila. In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora" (Lk 2,6-7).

Rojstvo otroka. Že od začetka človeške zgodovine radosten dogodek. Obljuba nadaljevanja rodu, prihodnosti. Za marsikoga tudi obljuba, da bo v otrocih preživel samega sebe, nekakšna obljuba nesmrtnosti. A obenem nekaj izrednega, vedno znova udejanjen čudež. Otrok, ki ni ne mama in ne oče. Dala sta mu življenje, vendar ju presega.

Marija je morala Jezusa poviti in položiti v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora. Naj naš svet postane drugačen. Bog se je rodil v naš svet, čeprav ni bil sprejet, ker je vedel, da potrebujemo njegovo ljubezen. Zato tudi mi naredimo vse, da bo svet postal odprt za otroke. Naredimo vse, da se bodo lahko rojevali v naš svet in da bodo imeli možnost rasti in biti ljubljeni ob svojih starših. Kajti takrat, ko v svetu ni več prostora za otroke, se začne prostor ožiti tudi za vse druge nemočne in pomoči potrebne. Odstranimo jih, da ne motijo naših načrtov in želja. Seveda ne govorim o prostoru, govorim o srcu. Kaj se dogaja z našimi srci? Zakaj postajajo tako majhna, tako hladna? Naj jih ogreje plamen usmiljenja. Kakor je Bog usmiljen z nami, bodimo tudi mi usmiljeni drug z drugim, pa bo dovolj prostora za vse, ki potrkajo na vrata človeštva in prosijo, da bi se smeli roditi, za vse, ki so slabotni in nemočni, in prosijo, da bi smeli živeti.

Kristjanom vseh veroizpovedi v naši domovini voščim blagoslovljen božič. Praznujejo naj ga tudi Slovenci v zamejstvu in po svetu. Na poseben način naj božič vstopi v prostore bolnih, onemoglih in osamljenih ljudi. Doživeto praznovanje voščim tudi vsem tistim, ki ga praznujejo kot praznik družine - naj se veselijo medsebojne bližine in odprtosti. Voščim ga vsem, ki bodo na ta dan morali delati - naj bo blagoslovljeno vaše služenje drugim. Blagoslovljen božič, dragi dobri ljudje.