Andrej NovljanAndrej Novljan
Rok MihevcRok Mihevc
Rimska kurija (foto: Radio Vatikan)
Rimska kurija

Papež rimski kuriji o krepostih

Cerkev po svetu | 21.12.2015, 12:51 Marta Jerebič

Papež Frančišek je danes nagovoril člane rimske kurije. Šlo je za tradicionalno srečanje ob izmenjavi božično novoletnih voščil. Sveti oče je poudaril, da bo z reformo odločno nadaljeval. Dejal je, da se je treba vrniti k bistvenemu. Potem ko je lani naštel kurijske bolezni, je letos v katalogu značilnosti, ki naj bi jih imeli uslužbenci v Vatikanu, navedel 24 kreposti, med njimi zglednost, zvestobo, poštenost, zrelost, ponižnost, biti zaupanja vreden in zmernost.

Papež je v nagovoru dejal, da so se nekatere bolezni, o katerih je govoril decembra lani, razvile v letošnjem letu in povzročile veliko bolečine celotnemu telesu ter ranile številne duše. Te besede gotovo vključujejo afero Vatileaks 2, a sveti oče poudarja: »Reformo bomo nadaljevali odločno, jasno in vztrajno, saj se Cerkev vedno prenavlja.«

Papež je tako ob škandalih poudaril tudi učinkovitost dela, ki ga rimska kurija z naporom, odgovornostjo in požrtvovalnostjo opravlja za papeža in Cerkev. Zato se je zahvalil vsem, ki predano in strokovno opravljajo svoje delo. Poleg tega so po njegovih besedah napori in padci vedno tudi priložnost za rast, priložnost, da se vrnemo k bistvenemu, da ovrednotimo zavest o sebi, Bogu, bližnjemu, čut za Cerkev in verski čut.

Papež Frančišek tako za leto usmiljenja predlaga praktičen priročnik, katalog nujnih kreposti za člane kurije oziroma za vse, ki želijo plodno služiti Cerkvi. Kreposti je strnil v 12 dvojic, prve črke teh dvojic pa tvorijo besedo Misericordia – oziroma po naše Usmiljenje.

Kreposti, po katerih bi se morali torej ravnati vsi, so: misijonarski in pastoralni duh, primernost in bistrost, duhovnost in človeškost, zglednost in zvestoba, razumnost in prijaznost, neškodljivost in odločnost, ljubeznivost in resnica, poštenost in zrelost, spoštljivost in ponižnost, marljivost in pozornost, pogum in pripravljenost, biti zaupanja vreden in zmeren. Frančišek je govor sklenil z naslednjimi besedami: »Naj usmiljenje vodi naše korake, navdihuje naše reforme in razsvetljuje naše odločitve. Naj bo nosilni steber našega delovanja.«

Papež je nato v dvorani Pavla VI. nagovoril tudi druge vatikanske uslužbence. Zahvalil se jim je za delo in opravičil za pohujšanja v Vatikanu. Posebej pa jih je spodbudil, naj skrbijo za zakon in otroke. Zakonska zveza je po njegovih besedah kot roža, za katero je treba skrbeti vsak dan. Najbolj dragoceni dar za otroke pa niso stvari, ampak ljubezen staršev, in to ne samo do otrok, ampak tudi med sozakoncema. »Ne zanemarjajte družine,« je pozval papež in dodal, da je treba v medsebojnih odnosih biti usmiljen. Jubilej je namreč treba živeti tudi v družini kot domači cerkvi, ne samo na velikih dogodkih.

 

 

Cerkev po svetu, Papež in Sveti sedež
Devica Marija (photo: cathopic) Devica Marija (photo: cathopic)

Marijin rojstni dan

Obhajamo praznik Praznik Marijinega rojstva. Zato bo slovesno še posebej po Marijinih romarskih središčih in vseh cerkvah, ki so ji posvečene. Na brezjah bo sveto mašo ob 10.00 daroval koprski ...

Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA) Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA)

Charlie Kirk kot glas razuma v tem zmedenem svetu

Združene države Amerike je včeraj pretresel uboj Charlieja Kirka - konservativnega komentatorja in spletnega vplivneža, ki so mu sledili predvsem mladi. Med njegovim nastopom na univerzitetnem ...

Ruski predsednik Vladimir Putin (photo: dpa/STA) Ruski predsednik Vladimir Putin (photo: dpa/STA)

Vladimir Putin se boji konca vojne v Ukrajini

Najboljša pot do prekinitve ognja v Ukrajini vodi prek spremembe režima v Kremlju. To je v oddaji Spoznanje več, predsodek manj znova poudaril politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. ...

dr. Aleš Maver (photo: STA) dr. Aleš Maver (photo: STA)

Je Slovenija poskusni zajec Evropske unije?

Na Bližnjem vzhodu ne izraelska ne palestinska stran ne kažeta posebne pripravljenosti za iskanje trajnega miru. To je za naš radio ugotavljal politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver.