Izredne razmere v Franciji podaljšane, sprejeti tudi prvi ostrejši ukrepi
Svet
Francija je tudi uradno potrdila smrt domnevnega organizatorja terorističnih napadov v Parizu. Ubit je bil med včerajšnjo policijsko operacijo v prestolnici. Spodnji dom parlamenta pa je podaljšal izredne razmere v državi za tri mesece. Predsednik Francois Hollande jih je najprej razglasil za 12 dni, a po današnji odločitvi bodo veljale do 25. februarja.
Francija je po petkovem pokolu v prestolnici prvič po drugi svetovni vojni razglasila izredne razmere. "Vsi poudarjajo, da je to začasno, dokler Francija ne ustvari zakonodaje, s katero bo lahko branila svobodo in demokracijo," je v pogovoru za naš radio dejal teolog in filozof pater dr. Edvard Kovač, ki je velik poznavalec francoske družbe. Po njegovem se je pokazalo, da je bila Francija nekoliko naivna. "Prepričana je bila, da bodo vsi, ki so bili rojeni v Franciji, kljub različnim prepričanjem vključili v utrip svobode posameznika, spontanega srečevanja in spoštovanja drug drugega. Zato ni imela varnostne zakonodaje, s katero bi se branila pred tistimi, ki tega ne želijo."
Kot kaže, se Francija zdaj tega le loteva. Poleg podaljšanja izrednih razmer je namreč spodnji dom parlamenta sprejel tudi prve v nizu sprememb več zakonov. Med spremembami so ostrejša pravila o hišnem priporu, prepoved organizacij, ki v času izrednih razmer predstavljajo resno grožnjo javnemu redu, odvzem francoskega državljanstva obsojenim napada na temeljne interese države, ostrejši nadzor nad tako imenovanimi tujimi borci, predvidenih je tudi dodatnih 8500 zaposlitev v varnostnem aparatu. Vlada je prav tako napovedala zakonodajne in ostale ukrepe za učinkovitejši spopad s teroristi. Premier Manuel Valls je omenil še oblikovanje nove organizacije za preprečevanje radikalizacije mladih.
A pomemben je tudi medverski dialog, je prepričan dr. Kovač. "Brez krščanske teologije, ki bo vstopila v javnost, se odprla in pomagala ljudem pri integraciji, ne bo sožitja, ne bo miru," je bil jasen. Poudaril je še, da to ne pomeni, da nismo odgovorni in se ne zavedamo stranpoti. A ne smemo se odpovedati upanju. "Vendarle je zahodna civilizacija izšla iz bibličnega sveta, tudi laične, sekularne vrednote so izšle iz Biblije, krščanske zavesti. Zato mora kristjan verjeti v to duhovno in etično dediščino, ki jo je sprejela Evropa, prav tako mora to zagovarjati. V ta zagrenjeni in ustrahovani svet mora prinašati upanje," je dodal pater Kovač.
