Največ migrantov v Dobovi in Šentilju
Petra Stopar
Tudi ponoči in zjutraj so se v spremstvu hrvaških policistov nadaljevali prihodi vlakov z migranti v Dobovo, od koder jih preusmerjajo v nastanitvene centre po Sloveniji. Skupno jih je v centrih nekaj več kot 6000, največ v Šentilju in Dobovi. O prilagajanju proračuna begunski krizi bo drevi na Brdu pri Kranju govoril koalicijski vrh.
Na mednarodni železniški mejni prehod Dobova sta v spremstvu hrvaških policistov ponoči pripeljala vlaka s skupaj nekaj manj kot 2200 migranti. Delo je že precej ustaljeno, je za naš radio povedala koordinatorka Škofijske Karitas Celje Barbara Godler: »Kar pomeni, da ljudje izstopijo z vlaka iz Zagreba v spremstvu policije. Tam jih potem tudi registrirajo, naši prostovoljci pomagajo deliti hrano, ki jo že prej pripravijo. Nekateri so vešči v tujih jezikih, arabščini, sirščini, in tudi tako pomagajo pri prevodu policiji, ko je treba kakšno stvar tudi uradno urediti.« Nato s slovenskimi vlaki in avtobusi nadaljujejo pot proti Šentilju, Jesenicam in Vrhniki. Avstrijski varnostni organi so sinoči na starem mejnem prehodu Šentilj v svojo državo sprejeli še 2262 migrantov iz tamkajšnjega namestitvenega centra.
Sprejemna centra v Središču ob Dravi in Gruškovju sta prazna. Že več dni je prazen tudi brežiški sprejemni center. Tam so začeli vojake, policiste, pripadnike civilne zaščite in humanitarne delavce cepiti proti gripi.
Skupina migrantov je nastanjena na sejmišču v Celju. Kot ocenjuje direktor tamkajšnjega zdravstvenega doma Milan Rajtmajer, so razmere obvladljive in stabilne. Več je otrok, nosečnic in starejših oseb kot v prvem, septembrskem valu. In katere zdravstvene težave je zaznala mobilna zdravstvena ekipa na sejmišču? »Obolenja prebavil, driske, bruhanja, povišane temperature. Pri tem je treba biti zelo previden, vključiti tudi epidemiološko službo in seveda tako preprečiti nadaljnjo okužbo med samimi migranti. Imeli smo skupino, v kateri je bila polovica migrantov s temi zdravstvenimi problemi,« je dejal Rajtmajer. Po njegovih besedah je vzpostavljen način dela, ki onemogoča kakršenkoli prenos nalezljivih bolezni na zaposlene v centru ali na lokalno prebivalstvo. Vsa porabljena finančna sredstva bo celjski zdravstveni dom dobil povrnjena s strani ministrstva.
Dejstvo, da bo delo z begunci in migranti pustilo posledice v proračunskih sredstvih, bo zvečer v ospredju koalicijskega vrha na Brdu pri Kranju. Vlada bo namreč sprva načrtovane odhodke za naslednje leto povečala za 123 milijonov evrov, prihodke pa za 73 milijonov evrov. Del denarja bo prišel iz bruseljske blagajne, del pa tudi z novim zadolževanjem. Proračunski primanjkljaj bo ob tem za 50 milijonov evrov višji od sprva načrtovanih 789 milijonov evrov. O sklepih vrha bomo poročali jutri.
Uprava RS za zaščito in reševanje naj bi danes začela uradno zaposlovati brezposelne, ki bodo v sklopu javnih del pomagali pri obvladovanju begunske krize. Približno 260 oseb bo opravljalo usklajevalne naloge, pomagalo pri čiščenju ter razdeljevanju hrane in drugega materiala.
O potrebnem prilagajanju zakonodaje z namenom obvladovanja migrantov znova odločajo poslanci v Državnem zboru. Odbor za notranje zadeve prav zdaj po nujnem postopku obravnava novelo zakona o delu v policiji. S spremembami, ki jih je predlagala vlada, bi lahko v pomožno policijo vključili nekdanje in upokojene policiste.
V tem tednu bo tudi znana usoda referendumske pobude za novelo zakona o obrambi, ki uvaja možnost dodelitve širših pooblastil vojski. Zbiranje podpisov za razpis referenduma se je že začelo, a bi predvsem koalicija rada razpis onemogočila. Tako v SD pozivajo, da vse parlamentarne stranke podpišejo predlog sklepa o zavrnitvi razpisa referenduma in da jutri na izredni seji o tem glasuje še Državni zbor. Da podpisov ne bodo prispevali, so napovedali v ZL, so pa podporo sklepu zagotovili v NSi in nepovezani poslanci. V SDS naj bi se o tem odločili do večera.
