Blaž Lesnik
Miha Močnik
Tanja Dominko
Tone Gorjup (foto: ARO)
Tone Gorjup

Sporna „Nova levica in krščanstvo“ na knjižnem sejmu

13.11.2015, 15:06 Tone Gorjup

Knjižne sejme spremljam že desetletja, zato sem postal pozoren na zapis v zadnjih Pogledih, ki opozarja na debatno kavarno ali bolje na prav določen pomenek z naslovom „Nova levica in krščanstvo“. Predstavljeni so tudi tisti, ki bodo svoje „misli in občutke“ delili z obiskovalci: Jože Horvat, Aleš Primc in Branko Cestnik. Pozneje sledijo vprašanja organizatorjem: Ali bodo s tovrstno debato prispevali k večji odprtosti dialoga? K pluralnosti mnenj? K svobodi misli? Zatem priznanje avtorice zapisa, da debata, ki se še ni zgodila, nedorečena brli v bližnji prihodnosti. Potem pa tole: „ ... iz siceršnjih izjav njenih udeležencev (udeležencev debate) in iz podanega opisa nekoliko predvidimo, kam bo zavila. In cilj, kamor ta pot vodi, ni mnenjska svoboda, temveč kršenje temeljnih človekovih pravic.“

Izhodišča vseh debatnih kavarn so knjige in seveda ljudje, ki so jih brali, ki razmišljajo, imajo svoja a različna mnenja, ki želijo odkriti kaj novega, iščejo samopotrditev, želijo širiti obzorje ... Ali knjiga „Nova levica in krščanstvo“ z gosti, ki bodo spregovorili na to temo, lahko razširi prostor svobode? Po mnenju avtorice zapisa v Pogledih je to vprašljivo. Pripravljavcem Knjižnega sejma za prihodnje leto v razmislek ponuja „ali bi prostor in čas - s tem pa tudi legitimnost - podelili razpravam, ki polje svobode širijo, namesto takim, ki ga krčijo.“ Zveni precej socrealistično, še zlasti, ker se debata v resnici še ni zgodila! Morda pa bi morale biti nekatere knjige tudi danes vsaj na indeksu, če že niso za na grmado?

Na spletu sem poiskal program debatnih kavarn, ki so napovedane na spletni strani knjižnega sejma. Našel sem tudi omenjeno debato in prebral: V knjigi „Nova levica in krščanstvo“ španska profesorja prava analizirata ideološke spopade sodobnosti. Knjiga, ki temelji na trdni zgodovinski, sociološki in intelektualni argumentaciji, se pogumno loteva velikega izziva, pred katerim je danes družbeni model zahodnih demokracij. Levičarske stranke so v 21. stoletju družbeno-ekonomsko revolucijo zamenjale z moralno-kulturno. S svojimi uvidi bo bralcem pomagala, da bodo bolj kompetentno in spoštljivo sodelovali v tem velikem soočenju idej. Je v Sloveniji mogoč dialog med krščanstvom in novo levico? Navedena so še imena gostov. Knjige nisem prebral. Ko bo priložnost, jo bom vzel v roke. Tudi zaradi misli v Pogledih, ki jo je zapisala ista avtorica: namreč, da „brati pomeni biti za korak, pa čeprav neznaten, bližje svobodi“.

Debatne kavarne letos ponujajo vrsto aktualnih tem, še zlasti, če upoštevamo, da ne govorijo samo o knjigah, temveč predvsem o temah, ki jih knjige obravnavajo. „Stoletje v begunskih šotoriščih“ je že ena takih. Kaže pa, da množice beguncev niso od danes, ampak so begunci stalnica vsake vojne. Soočiti mnenja, poglede ..., predlagati različne pristope k reševanju begunske krize, tudi na podlagi izkušenj iz preteklosti, je verjetno dobrodošlo. V vseh primerih velja, da je beguncem treba pomagati, oni pa se morajo prilagoditi svetu, v katerega vstopajo. Tisti, ki imajo politično moč, pa so odgovorni za ureditev razmer v deželah, kjer divja vojna. Slovenija in Evropa se z begunci srečujeta že sto let, a tako neurejenih razmer še ni bilo. Medtem ko je na terenu precej ljudi, ki se trudijo in po svojih močeh skrbijo za begunce, predstavniki oblasti razpravljajo in razpravljajo, jasnih in učinkovitih odločitev pa ni. So voditelji držav na Balkanski poti sposobni oblikovati skupni načrt kot odgovor na begunsko krizo? So tega sposobni evropski voditelji? Kaj delajo Združeni narodi? Koga varuje Varnostni svet? Mediji pa se oglašajo, kot da so na svetu samo še „ograje“. Celo v mladinski reviji „Pil“ so kratek zapis namenili ograji na madžarski meji in ravnanju z begunci. Bo v naslednji številki omenjena ograja pri Zavrču ali pri Špilju?

V debatni kavarni bodo spregovorili tudi ob knjigi „Kaj pa vidva čakata?“ Kot so zapisali prireditelji, zaradi takšnih in drugačnih pritiskov sodobne ženske svojo nosečnost čedalje pogosteje zamikajo v obdobje po tridesetem letu, takrat pa se, pravijo ginekologi, njihova plodnost začne zmanjševati. Si v tej debatni kavarni lahko stojita nasproti čudež življenja in odločitev, da se to življenje prekine? Nadvse aktualna tema, ki sega tudi na področje bližnjega referenduma o zakonu o zakonski zvezi, ki ukinja varovanje skupnosti moža in žene, iz katere se lahko rodi novo življenje!

Tudi debatna kavarna „Skrb za skupni dom“, ki jo navdihuje okoljevarstvena okrožnica papeža Frančiška o skrbi za stvarstvo, od slehernega človeka, do vseh stvari, ki ga obdajajo, je še kako življenjska. Do kam seže svoboda tistih, ki prisegajo samo na napredek, ki jih vodi le želja po dobičku?

Debate na vse omenjene teme so za nekoga lahko sporne, morda celo nelegitimne, a so del stvarnosti, v kateri živimo. V vsakem primeru prinašajo svobodo, a ne neomejno. Ko se srečata dve svobodi, je nujno da si postavita meje.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenija , Komentar tedna

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Duhovnik Boštjan Čeh (photo: Pomurec.com) Duhovnik Boštjan Čeh (photo: Pomurec.com)

V 48. letu umrl duhovnik Boštjan Čeh

Škofija Murska Sobota je sporočila, da je v soboto, 24. julija v slovenjgraški bolnišnici umrl Boštjan Čeh, župnijski upravitelj na Tišini. Pokopali so ga včeraj, v nedeljo, 25. julija v Nedelici.

Evharistija, sveta maša (photo: Rok Mihevc) Evharistija, sveta maša (photo: Rok Mihevc)

Ali Bog bolje razume latinsko?

Papež je nedavno izdal apostolsko pismo Varuhi tradicije - Traditionis Custodes. Gre za motuproprij o rabi rimskega bogoslužja, veljavnega do prenove leta 1970. Že takrat del občestva sprememb, ...