p. Silvo Šinkovec
Intelekt brez Duha ne deluje prav
Cerkev na Slovenskem Nataša Ličen
Liturgični prazniki so dnevi Božje milosti. "Koledar ni samo zunanja oblika, s katerim si pomagamo organizirati čas. Čas nam je dan, kot svetloba, čas nam je podarjen, je nekaj Božjega. Čas je posebna dimenzija življenja, zato ni vseeno, kdaj in kdo goduje v posameznem dnevu. Liturgični prazniki so posebni dnevi Božje milosti, dani nam, kot recimo, da si bomo lažje predstavljali, Dan odprtih vrat različnih ustanov. Šole odprejo svoja vrata, da jih lahko bolje spoznamo. Tako lahko rečemo tudi za godovne praznike. Da so to Dnevi odprtih vrat naših svetnikov, priprošnjikov, preko katerih se nam odpirajo vrata v nebesa."
Tako slikovito je skušal razložiti pomen posameznih praznikov in liturgičnih poudarkov po dnevih, ob koledarju svetnikov, jezuit p. Silvo Šinkovec. Gostili smo ga v Radijski katehezi.
Redna molitev premosti neverjetne ovire
»Bogoslužni koledar je zelo pomemben. Zato so ljudje tudi uvedli po svojih župnijah na god svetnika, ki mu je posvečena župnijska cerkev, molitveni dan, saj se takrat lahko zgodi posebna komunikacija med človekom in Bogom, takrat nam je dana posebna milost. Rožni venec je molitev, ki se med ljudmi znova prebuja. Je nujno potrebna. Mnogo vzgojnih težav se po družinah lahko reši z redno molitvijo, če se moli tudi po več let, redna molitev premosti neverjetne ovire. Rožni venec je pomoč, je roka, ki nam jo nudi Gospod, da bi bili ves čas povezani z Njim in bi šli lažje skozi preizkušnje življenja. Rožni venec je razodetje. Kjer res veliko molijo, molivci lahko izprosijo mir, lahko odženejo največje ogroženosti in grožnje, tudi naravne nesreče. Molivci so velik blagoslov za deželo.«
Molimo vsak dan za mir
»Tako pomemben se mi zdi poziv papeža Frančiška, naj molimo, ko gre za spor v Arabskem svetu, Izrael, Ukrajino, ko gre za katerokoli državo, kjer so napetosti, molimo in še enkrat molimo. Molitev ima neprecenljivo moč. Molivci smo prinašalci miru. Brez veliko molitve tudi Cerkev ne more delovati. Molivci držijo pokonci Cerkev. Župnije, kjer je redna molitev, bodo ohranile evharistijo. Treba se je boriti.«
Zakaj je pomembno, da v molitvah ponavljamo molitvice, ponavljajoče obrazce? Vedno znova in znova?
»Jagode rožnega venca bežijo, mi pa z mislimi tečemo kod drugod. Ko smo zbrani in s srcem pri molitvi, je molitev srčna in je pristen osebni pogovor z Bogom. Pri pogovoru je glavna naša zavest, naša zbranost presoja, toda preko zavesti smo lahko povezani s Svetim Duhom ali pa ne. Pri obrazcih molitev so zato besede točno določene. Nič ne moremo dodati in nič odvzeti, je zaprta formula. To je vsebinsko zelo pomembno, kajti moliti «Oče naš« nas je naučil Jezus. Iz Lukovega evangelija so vzeti stavki »Zdrave Marije«. V molitvah so svete besede, ki so nam dane. Ko jih izrekamo, ko jih ponavljamo v molitvi, takrat nič ni odvisno od naše trenutne zbranosti ali nezbranosti, da govorimo modre ali ne modre stvari, da blebetamo ali ne. Vsebina molitve je nedotaknjena, ostane. Besed v molitvah ne moremo potvarjati. So zakodirane, ki gredo naravnost v Božja ušesa. Prav zato, da v primeru nezbranosti ne moremo biti zapeljani v neprave misli.«
Sveta maša je stik z Božjim
»Smisel maše je dotik Božje milosti, dotik s svetim, z Božjim. To je čas jasnosti, ko je tudi naša občutljivost drugačna. Če pa nismo v svetosti, pa lahko izgovarjamo iste besed in iste stavke, a se zdi, kot bi bil pogled zamegljen. Človek, ki je zbran pri sveti evharistiji, pa se ga sveta maša dotakne v globini, ves čas se čistijo njegove misli in čutenje. Tako je tudi dojemanje drugačno, ker slonimo na pravih virih. Notranje zaznamo, kaj je dobro in kaj ne, ker imamo Duha v sebi. Kdor to pridobi, pridobi najboljšo izobrazbo na svetu. In, to je zelo pomembno. Pamet, inteligenca ni bistvena, imamo lahko vrhunsko intelektualno razvite ljudi, pa če ne zaznavajo Duha, tudi intelekt ne deluje prav.«
