Slovenci iz Mannheima zbrani pri slavljenki Anici Zemljak
Praznovali z Anico Zemljak
Matjaž Merljak
V drugi polovici julija smo doživeli poseben rekord pri slovenski maši, na prvi pogled negativen zaradi majhnega števila - k drugi julijski maši sta prišla samo dva. Vendar je bil za majhno število poseben vzrok: vsi ostali iz Mannheima so bili odšli v domovino na dopust, mnogi s prav posebnim namenom.
V petek zadnjega julija so se v velikem številu zbrali pri Anici Zemljak na njenem devetdesetem rojstnem dnevu, manjkal je le župnik Janez, ki je moral zaradi obveznosti na nemški župniji ostati v Mannheimu do konca julija.
Zbrali so se pred začetkom Nove stare vasi (v bližini Križevcev pri Ljutomeru) in Anico presenetili, ko so se vsi naenkrat pojavili pred njenim stanovanjem in ji zapeli.
Najprej so mislili, da jim presenečenje ne bo uspelo, ker so od daleč videli da sedi ob cesti, pa je bila le lutka v naravni velikosti v Aničini obleki, ki so jo za Aničin jubilej pripravili njeni sorodniki. Da bi bilo videti čim bolj resnično, so obraz zavili v njeno fotografijo. Poleg pa je stal še prometni znak s številko 90.
Ob podpori harmonike in klarineta so skupaj prepevali, se veselili in si povedali marsikaj iz življenja v Mannheimu in Sloveniji ter obujali spomine iz časov, ko je bila Anica skupaj z zdaj žal že pokojnim možem Stankom še v Mannheimu.
Nekateri, ki so prišli iz bolj oddaljenih krajev Slovenije, so prenočili pri štajerskih znancih ter prej ali pa potem šli obiskat v Veliko Polano v Prekmurju Marijo Bencik, ki že sedmo leto negibna leži v postelji, zaradi posledic zastoja srca, ko je bila še v Mannheimu.
Marija sicer ne more odgovarjati niti dati kakega znaka, ker je v tako imenovani budni komi, se je pa nekaterim zdelo, da so v njenih očeh opazili solzo.
To pa je dokaz, da človek, ki se sicer na videz ne odziva, še vedno potrebuje prijazno besedo in seveda nego od strokovnega osebja in če drugače ne, pa z majhno solzo v očeh pokaže hvaležnost za obisk.
