Papež se je v Filadelfiji srečal z žrtvami spolnih zlorab

Cerkev po svetu | 29.09.2015, 07:51 Marta Jerebič

Papež Frančišek se je v nedeljo zjutraj v Filadelfiji srečal s petimi žrtvami spolnih zlorab. Kot je pojasnil vatikanski tiskovni predstavnik, p. Federico Lombardi, tri ženske in dva moška niso bili vsi žrtve nasilja samo s strani članov Cerkve, ampak tudi s strani sorodnikov ali vzgojiteljev. Srečanje je trajalo približno pol ure.

Papež je najprej prisluhnil pričevanjem žrtev in jim nato namenil nekaj besed. Zatem je pozdravil vsakogar posebej. Na koncu je skupaj z njimi molil in jih blagoslovil. Na ta način je izrazil svojo soudeležbo pri njihovem trpljenju ter svojo bolečino in sram zaradi primerov, ko so jim rane prizadejali duhovniki ali cerkveni sodelavci. Obnovil je tudi svojo zavzetost, obenem z zavzetostjo Cerkve, da bi bile vse žrtve slišane in obravnavane pravično, krivci kaznovani, zločini zlorab pa premagani z učinkovitim preventivnim delovanjem v Cerkvi in družbi. Nazadnje se je papež žrtvam še zahvalil za njihov prispevek, ki je bistven za vnovično vzpostavitev resnice in začetek poti sanacije. O spolnih zlorabah je papež spregovoril tudi na letalu. Označil jih je za bogoskrunstvo:

»Ko duhovnih povzroči zlorabo, je to zelo resna stvar, kajti poklicanost duhovnika je, da pomaga rasti otrokom k Božji ljubezni, čustveni zrelosti, k dobremu; a namesto tega jih je potolkel. Zato je to bogoskrunstvo. Izdal je svoj poklic, Gospodov klic. Cerkev je pri tem jasna – tega se ne sme prikriti. Tudi nekateri škofje so to prikrili, kar je zelo grdo.«

O duhovnikih, ki ne prosijo odpuščanja za svoje zločine, je papež Frančišek dejal, da je ta duhovnik zaprt pred odpuščanjem, ne prejme ga, ker je vrata zaklenil od znotraj. Kar ostane, je molitev, da bi Gospod odprl ta vrata. Razume pa zlorabljene otroke in njihove družine, ki ne uspejo odpustiti. Pravi, da moli zanje in jih ne obsoja.

Papeževe besede žrtvam spolnih zlorab

»Vaša prisotnost je zame blagoslov. Hvala, da ste prišli danes sem,« so bile papeževe besede. »Ste dragoceni Božji otroci in vedno naj bi pričakovali našo zaščito, našo skrb in našo ljubezen. Globoko obžalujem zaradi dejstva, da je bila vaša nedolžnost oskrunjena s strani tistih, ki ste jim zaupali.« V nekaterih primerih so, kot že rečeno, zaupanje izdali člani njihove družine, v drugih pa duhovniki, ki imajo sveto dolžnost, da skrbijo za duše. V vseh primerih je bila izdaja »strašna oskrunitev človekovega dostojanstva«.

»Za tiste, ki ste zlorabo utrpeli s strani člana duhovščine, globoko obžalujem za vsakokrat, ko ste vi ali vaše družine zlorabe prijavili, pa niste bili slišani ali vam niso verjeli. Prosim vas, da verjamete, da vas sveti oče posluša in vam verjame.« Papež je obžalovanje izrazil tudi zaradi škofov, ki niso izpolnili svoje odgovornosti do zaščite otrok. Zaskrbljujoče je vedeti, da so bili prav škofje v nekaterih primerih tisti, ki so zlorabe zagrešili. »Obljubljam vam, da bomo šli po poti resnice, kamorkoli nas bo vodila.«

Srečanje v Filadelfiji v teh dneh je bilo namenjeno praznovanju Božjega daru, ki je družinsko življenje, je nadaljeval papež: »Znotraj naše verske družine in naših človeških družin, greh in zločin spolne zlorabe otrok ne smeta več biti skrivnost in sramota.« Ko pričakujemo jubilejno leto usmiljenja, nam navzočnost žrtev – velikodušna, navkljub jezi in trpljenju, ki so ga izkusile – razodeva usmiljeno Kristusovo srce. Njihove zgodbe so močno znamenje upanja, ki izhaja iz Gospodove obljube, da je vedno z nami.

Nadalje je papež izrazil hvaležnost sorodnikom in prijateljem žrtev – med katerimi so bili nekateri tudi prisotni na včerajšnjem srečanju – za njihovo ljubečo podporo. Zaželel je, da bi mnoge osebe v Cerkvi znale odgovoriti na potrebe spremljanja tistih, ki so utrpeli zlorabe. Vrata usmiljenja v naših škofijah, župnijah, domovih in srcih morajo biti zanje široko odprta, da bi v zaupanju v Gospoda lahko našli pot odpuščanja: »Obljubljamo, da bomo pripomogli k vašemu ozdravljenju in da bomo vedno budni, da bi zaščitili otroke današnjega in jutrišnjega dne.«

Ko sta učenca, namenjena v Emavs, prepoznala vstalega Gospoda, sta Ga prosila, naj ostane z njima: »Kakor tista učenca tudi jaz ponižno prosim vas in vse žrtve zlorab, da ostanete z nami, da ostanete s Cerkvijo, da bi skupaj, kakor romarji na potovanju vere, lahko našli pot, ki vodi k Očetu.«