Sklepno sporočilo zasedanja evropskih škofov
Cerkev po svetu | 18.09.2015, 07:39 Marta Jerebič
Predsedniki evropskih škofovskih konferenc, med njimi tudi škof Andrej Glavan, so v sredo sklenili plenarno zasedanje v Sveti deželi. Redovnicam in redovnikom ter vsem kristjanom, ki prebivajo na tem ozemlju in s katerimi so se srečali, so se zahvalili za njihovo pričevanje vere in ohranjanje svetih krajev kot krajev krščanskega spomina in živega bogoslužja. S tem romanjem so evropski škofje želeli spodbuditi tudi druga romanja v Jezusove kraje, da bi obnovili vero in podprli kristjane na tem ozemlju.
Škofje se seveda niso mogli izogniti vprašanju beguncev. V sklepnem sporočilu pišejo, da morajo države preko ustreznih organizacij ohranjati javni red, zagotavljati pravičnost vsem in ponuditi radodarno razpoložljivost tistim, ki to resnično potrebujejo, tudi v perspektivi spoštljive integracije in sodelovanja. Evropske krajevne Cerkve so že veliko storile, ko so se odzvale pozivu papeža Frančiška in sodelujejo z državnimi ustanovami. Glede na kompleksnost in obseg humanitarne tragedije želijo, da bi se v teh okoliščinah OZN odločno zavzela in prišla do učinkovitih rešitev, ne samo v državah, ki nudijo prvi sprejem, ampak predvsem v izvornih državah migrantov. Sprejeti bi morali ukrepe, ki bi zaustavili nasilje in spodbudili mir ter razvoj vseh narodov. Zavzeli so se tudi za to, da čim prej pride do pravega miru znotraj celine same, začenši v Ukrajini. Škofje so govorili tudi o sekularizaciji v Evropi in o družini. Izrazili so zaskrbljenost zaradi demografskega upada, ki ga beležijo skoraj vse evropske države.
Poudarili so, da Cerkev trdno verjame v družino, utemeljeni na poroki med enim moškim in eno žensko. To je zibelka družbe in krščanske skupnosti, zato ni jasno, zakaj bi morale biti drugačne bivanjske skupnosti obravnavane na enak način. Posebno skrb zbujajo poskusi uvajanja teorije spola. Cerkev ne sprejema teorije spola, ker je ta v nasprotju s pravim in pristnim antropološkim ovrednotenjem človeške osebe. Pred jubilejnim letom Usmiljenja so pastirji obnovili svoja prizadevanja za pristno veselje in usodo ljudi. Zato se, kakor prvi apostoli, obračajo na evropskega človeka in na države z evangeljskimi besedami, z zavestjo, da samo v Jezusu Kristusu najdemo odgovor na temeljna vprašanja srca, ki se uresničujejo v polnem evropskem humanizmu.
Vir: Katoliška Cerkev
