Sredstva za izvajanje zakona o prikritih grobiščih za prihodnji dve leti zagotovljena
Slovenija
V Galeriji Družina je bila sinoči okrogla miza o izvajanju zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev. V sklopu socialnega tedna so jo pripravili spletni magazin Časnik.si, založba Družina, in civilnodružbena pobuda Resnica in sočutje. Sogovorniki Jože Dežman, Dušan Pšeničnik, Jože Balažic in Peter Sušnik so poudarili, da je v predlogih proračunov za prihodnji dve leti denar za izvajanje zakona o prikritih vojnih grobiščih zagotovljen, in to po 500.000 evrov na leto.
Udeleženci okrogle mize so sicer pozitivno ocenili sprejetje zakona, ki je začel veljati 8. avgusta in ki ureja postopke odkrivanja prikritih vojnih grobišč grobišč, njihovo označevanje in vpis v register ter dokončen dostojen pokop žrtev vojnega in povojnega nasilja na slovenskem ozemlju. Pristojnost za varstvo prikritih vojnih grobišč je z zakonom obenem z ministrstva za delo prešla na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Direktor direktorata za notranji trg na gospodarskem ministrstvu Dušan Pšeničnik je povedal, da se financiranje odkrivanja prikritih vojnih grobišč po novem zakonu zagotavlja iz sredstev državnega proračuna. Denar je za prihodnji dve leti zagotovljen, je dejal in dodal, da je komisija tudi že pripravila načrt, katere so aktivnosti glede prekopov in sondiranj, ki bi jih lahko izvedli že v tem letu pred zimo. "Naša prva naloga je to, da postopke javnih naročil izvedemo čim hitreje, da se delo začne," je pojasnil.
Predsednik vladne komisije za prikrita vojna grobišča Jože Dežman pa je opozoril, da je komisija preživela vrsto vlad. Ocenil je, da zdaj obstaja politična volja, saj tako premier Miro Cerar kot predsednik republike Borut Pahor podpirata projekt. Poudaril je, da ima komisija tudi za prihodnje leto plan izkopov, sondiranja in urejanja. "Komisija bo naredila vse, kar je možno. Tako naklonjenega vladnega okolja, kot je zdaj, še nikdar ni bilo," je sklenil Dežman.
Z njim se je strinjal tudi predsednik Nove slovenske zaveze Peter Sušnik. "Trenutno obstaja politična volja in treba jo je zagrabiti, da se začnejo stvari odpirati," je dejal in opozoril, da zakon zelo megleno rešuje nadaljnje postopke po izkopih in identificiranju žrtev, kot je pogreb in vse ostalo. "Takrat se bo začel proces soočenja s tem grozljivim dejstvom, da je med nami še vedno preko 600 oziroma 800 grobišč, da so žrtve, priče in tudi storilci," je poudaril.
Predstojnik Inštituta za sodno medicino Jože Balažic je omenil, da moramo računati s tem, da je žrtve izkopati sorazmerno enostavno, medtem ko so identifikacijski postopki čisto nekaj drugega. Spomnil je na zamisel nekdanjega pravosodnega ministra Lovra Šturma, ki je pred leti predlagal ustanovitev genetske banke podatkov živih svojcev. A iz te ideje ni bilo sadu, ker za to ni bilo zagotovljenega nobenega denarja, je poudaril Balažic, ki možnost za pridobitev denarja za analize DNK svojcev žrtev vidi v morebitnem razpisu.
