Škof Peter Štumpf daroval srebrno mašo

Cerkev na Slovenskem | 21.09.2015, 14:24 Petra Stopar

Murskosoboški škof Peter Štumpf je včeraj v župnijski cerkvi sv. Ladislava v Beltincih daroval srebrno mašo. Ob 25-letnici duhovniškega posvečenja je z njim somaševalo več kot petdeset duhovnikov in pet škofov.

Škofa Štumpfa je na pragu župnijske cerkve v Beltincih pozdravil domači župnik Alojz Benkovič, pri oltarju pa še Lojze Kozar v imenu duhovnikov, Tomaž Bric v imenu faranov in Milan Kerman v imenu občine. Ob oltarju so se jubilantu pridružili še mariborski nadškof Alojz Cvikl, mariborski pomožni škof Jožef Smej, koprski škof Jurij Bizjak, ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar in celjski škof Stanislav Lipovšek.

Nadškof Cvikl je v luči 25 let duhovništva škofa Štumpfa spregovoril o duhovnem poklicu, na začetku katerega je ljubeči Kristusov pogled, ki se ustavi na tistem, ki ga Bog kliče. »Odgovoriti na Božji klic zato pomeni sprejeti in vstopiti v to Božjo logiko, ki se predvsem odraža v blagrih, ki jih je Jezus učil in živel. Iti za Kristusom pomeni vedno na sebi čutiti ta ljubeči Kristusov pogled.«

Nadškof je nato pokazal na srebrnomašnika: »Danes nas je škof Peter zbral tukaj, da bi se skupaj zahvalili za njegov dar duhovništva, pa tudi za devet let škofovske službe. S tem pa tudi, da bi se Bogu zahvalili za vse duhovnike, bogoslovce, redovnice in redovnike, za vse, ki to Božje usmiljenje in Kristusov evangelij ne samo živimo, ampak ga želimo ponesti drugim. Poslanstvo duhovnika, pa tudi redovnika in redovnice, še posebej škofa, je voditi ljudi h Kristusu.« Škofu in njegovi škofiji je zaželel, »da bi v letu usmiljenja, ki je pred nami, vodil Božje ljudstvo tja, kjer bo Gospod lahko celil rane, kjer bodo padale prepreke, ki nas ločujejo ter da bo raslo in se utrjevalo občestvo bratov in sester istega Očeta«.

Škof Štumpf se je zahvalil Bogu in vsem za navzočnost, med drugim tudi svojim staršem in ostalim sorodnikom ter bratom salezijancem, ob tem pa priznal: »Čeprav škof, sem še vedno najraje duhovnik. Maševanje in spovedovanje me najbolj veselita. Pri tem sebe najbolj začutim, kdo sem in kaj sem. Zaradi maševanja in spovedovanja me neha biti strah svojih slabosti in nepopolnosti, ker vem, da je Kristus z menoj. Od Kristusa si vedno obetam veliko usmiljenja, močno čutim, kako je Kristus usmiljen z menoj.« Zahvalil se je za podarjene molitve in usmiljenje, ki ga imajo do njega tudi drugi in prosil za nadaljnje.