Škof Bizjak v Kopru blagoslovil prostore novega arhiva

Slovenija | 04.09.2015, 14:40 Marta Jerebič

Koprski škof Jurij Bizjak je dopoldne blagoslovil nove prostore za škofijski arhiv in druge prostore za upravljanje škofije. Na tiskovni konferenci je poudaril, da kar ni zapisano, se pozabi in izgine. Zato je še toliko bolj pomembno, da svojo sedanjo zgodovino sproti zapisujemo, pa tudi da svojo preteklo zgodovino skrbno zbiramo in raziskujemo in jo ohranjamo.

Nagovor škofa Bizjaka

Spoštovani gospe in gospodje, dragi gostje! Prisrčno pozdravljeni in dobrodošli na škofiji Koper, kjer smo zbrani za odprtje in blagoslov novih prostorov za škofijski arhiv in za druge dejavnosti škofije. Posebej pozdravljam vse predstavnike škofijskih arhivov naše cerkvene pokrajine in predstavnike škofijskih arhivov vseh sosednjih škofij, predstavnike ministrstva za kulturo in državnih arhivov.

Spoštovani gospe in gospodje, cenjeni novinarji!). Samo manjši del škofijskega arhiva Koper se doslej hrani na škofiji, večji del škofijskega arhivskega gradiva pa se hrani po naših župnijah, zaradi česar je gradivo težko dostopno iz dveh razlogov: ker je gradivo razpršeno po različnih krajih in ker upraviteljem župnij druge pastoralne obveznosti pogosto ne dovoljujejo, da bi arhive imeli ustrezno odprte za raziskovalce.

Z novimi prostori bosta odpravljeni obe težavi: arhivsko gradivo bo zbrano na enem kraju, arhivar pa bo skrbel, da bo gradivo še bolj ustrezno shranjeno in varovano, hkrati pa bo na razpolago javnim in zasebnim raziskovalcem, katerih število se stalno povečuje, da bodo arhivsko gradivo lahko pregledovali in ga uporabljali.

Znan je latinski izrek: »Quod non est in actis, non est in mundo. Česar ni v arhivih, tega ni na svetu!« To pomeni: Kar ni zapisano, se pozabi in izgine! Zato je nadvse pomembno, da svojo sedanjo zgodovino sproti zapisujemo, pa tudi da svojo preteklo zgodovino skrbno zbiramo in raziskujemo in jo ohranjamo. Enako znan je namreč tudi drugi latinski izrek: »Historia magistra vitae. Zgodovina je učiteljica življenja!«

Ob tej priložnosti se prisrčno zahvaljujem najprej vsem našim nekdanjim in sedanjim sosedom, ki so za novi arhiv bili pripravljeni odstopiti svoja stanovanja, vsem upravnim ustanovam in posameznikom za izpeljavo ustreznih postopkov in vsem izvajalskim podjetjem in posameznikom za izvedbo različnih del ter vsem za njihovo razumevanje in zavzetost, s katero so odločilno prispevali, da zdaj lahko odpiramo nove prostore za škofijski arhiv.

Zahvaljujem se tudi našemu prejšnjemu in sedanjemu arhivarju za njun prispevek in seveda našemu ekonomu za pridobitev ustreznih dovoljenj in soglasij, za vodenje in usklajevanje gradbenih dejavnosti. Prav tako se zahvaljujem MOK in tudi vsem ustanovam in posameznikom, ki ste gradnjo arhiva podprli s svojimi gmotnimi prispevki in se vaši pomoči priporočam še naprej. Prepričan sem, da bo prenovljen škofijski arhiv še okrepil tudi mnogotero sodelovanje med civilnimi in cerkvenimi ustanovami.

Zahvaljujem se Ministrstvu za kulturo za prijazno sodelovanje in podporo, ki jo nudi Škofijskemu arhivu Koper. Njihove podpore smo toliko bolj veseli, ker se zavedamo, da Škofijski arhiv Koper glede na ureditev in dostopnost nekoliko zaostaja za arhivi drugih škofij v Sloveniji in smo še posebej hvaležni za upanje, ki nam ga dajejo, da tudi v prihodnje lahko računamo na njihovo sodelovanje in pomoč.

Nagovor arhivarja Luka Tula

V arhivu Škofije Koper hranimo gradivo, ki je nastalo pri poslovanju organov Škofije Koper, gradivo apostolskih administratur, ki so bile združene v sedanjo škofijo, gradivo dekanij in župnij, osebno gradivo nekaterih duhovnikov, ki so delovali v škofiji, ter gradivo koprskega stolnega kapitlja. Med drugim hranimo najstarejšo izvirno arhivsko listino v Sloveniji, poleg nje pa še čez 300 pergamentnih listin, 7 pergamentnih kodeksov ter 24 arhivskih škatel notnih zapisov. Skupno hranimo okrog 170 tekočih metrov arhivskega gradiva.

Do sedaj se je to gradivo dobesedno gnetlo v prostorih s skupno površino okrog 35m2. Arhivske police, ki smo jih do danes imeli na razpolago, so lahko nosile okrog 110 tekočih metrov gradiva. Poleg prostorske stiske je težavna tudi dostopnost gradiva. Slednje je namreč razpršeno po župnijah naše škofije.

Z novimi prostori, ki jih danes odpiramo, bomo lahko te težave premostili. Poleg gradiva, ki ga že hranimo, bomo lahko prevzeli še tisti del gradiva župnij, ki je najbolj iskan: matične knjige in statuse animarum ali družinske knjige. V prostorih s površino okrog 140m2 bo raziskovalcem omogočeno osebno delo, za arhivsko gradivo bo dovolj prostora in pogoji hrambe bodo še boljši.

Nove arhivske police bodo lahko sprejele skupno 530 tekočih metrov gradiva.

Naša dolžnost je, da arhivsko gradivo varujemo v primernih prostorih in pogojih. Tako bo ta zakladnica spomina lahko na voljo prihodnjim rodovom, ki bodo želeli pisati našo zgodovino. Uporabniki gradiva bodo lahko v našem arhivu odkrivali pomemben del zgodovine in kulture naroda, ki je živel in živi na ozemlju naše škofije. Arhivi kakršen je naš, namreč hranijo dokumente, ki dodatno osvetlijo in razširijo naše razumevanje preteklosti in sedanjosti, v kateri živimo. Pričajo nam o družbi, v kateri so dokumenti nastali, o načinu življenja in razmišljanja v njej ter o ustvarjalnosti nekaterih posameznikov.

Na tem mestu bi se rad v svojem imenu ter v imenu bodočih obiskovalcev in raziskovalcev v našem arhivu zahvalil vsem, ki so s svojim delom in darovi kakor koli prispevali h gradnji in opremi škofijskega arhiva. Iskrena hvala in Bog povrni vsem.