VIDEO: Papež v ZDA - Washington: Gospod, Oče vseh, blagoslovi ta narod

Cerkev po svetu | 24.09.2015, 18:00 Marta Jerebič

Papeževi dogodki v Washingtonu so bili osredotočeni na sprejem v Beli hiši, nagovor ameriškim škofom, kanonizacijo Juniperja Serre, zgodovinski obisk in nagovor ameriškega kongresa, obisk karitativnega centra v župniji sv. Patrika in srečanje z brezdomci.

Papež je v ZDA prispel 22. septembra, uradni program pa se je začel naslednji dan z obiskom v Beli hiši. Tja se je pripeljal z majhnim črnim fiatom 500L, kar bo očitno njegovo prevozno sredstvo v ZDA.

Prvo dejanje papeža Frančiška v ZDA je bil sprejem v Beli hiši. V prvem nagovoru na ameriški tleh je podprl Obamovo prizadevanje na področju okolja, pohvalil spravo s Kubo in pozval k varovanju in spoštovanju verske svobode. Nato je sveti oče nagovoril škofe iz ZDA. Povabil jih je, naj se zavzemajo za revne, priseljence, in družino ter borijo proti splavu. Čeprav ni konkretno omenil škandala spolnih zlorab, ki je Cerkev v ZDA pretresal v zadnjih letih, je škofe opozoril, da se ponižujoči dogodki ne smejo nikoli več ponoviti. Osrednji del prvega dne v Washingtonu pa je bila sveta maša pred narodnim svetiščem Brezmadežnega spočetja. Med njo je za svetnika razglasil bl. Juniperja Serro. Kristjane je povabil k oznanjevanju evangelija v vseh življenjskih okoliščinah.

Drugi papežev dan v Washingtonu pa je bil v znamenju zgodovinskega nagovora v ameriškem kongresu. Jasno je podprl spoštovanje človeškega življenja na vsaki stopnji njegovega razvoja, obsodil trgovino z orožjem, verski fundamentalizem in pozval vse k skrbi za priseljence. Politike je opozoril, da njihovo delo ne sme biti podvrženo denarju, ampak mora služiti skupnemu drobnemu. Pred odhodom v New York se je sveti oče v Washingtonu srečal še z brezdomci.

Povzetke vseh papeževih nagovorov najdete v nadaljevanju

Papež brezdomcem: Tudi Jezus je prišel na svet kot brezdomec

Zadnje dejanje papeža Frančiška v Washingtonu je bilo srečanje z brezdomci, za katere skrbi župnijska Karitas sv. Patrika. Najprej se je odpravil v cerkev, kjer je položil šopek rumenih rož pred kip Marije z Jezusom. Papež je nato spregovoril v španščini.

Zbranim se je najprej zahvalil za današnje srečanje. Povedal je, da ga spominjajo na sv. Jožefa, katerega življenje ni bilo lahko. Eden takšnih trenutkov je bil takrat, ko naj bi Marija rodila Jezusa. "Predstavljam si, kako je Marija držala Jezusa, pa zanj ni imela doma. Bog je vstopil v svet kot brezdomec", je dejal papež. "Lahko si predstavljamo, kaj vse je Jožef takrat spraševal: Kako to, da Božji sin nima doma? Zakaj smo v štalci?", je dejal papež in dodal, da si lahko tudi mnogi med njimi postavljajo ta vprašanja. Ali pa se sprašujejo, zakaj njihovi bratje nimajo doma. Jožefova vprašanja so vedno tudi naša, je poudaril sveti oče. Kljub tem vprašanjem, pa je bil sv. Jožef predvsem mož vere; zaradi vere je šel naprej, tudi ko mu je vse govorilo, da ni poti naprej. Tudi v težkih trenutkih je vera naša luč. Z vero vidimo tiho Jezusovo prisotnost v vseh okoliščinah življenja, je poudaril papež. On je prisoten, ko nekdo obupa. Ob tem je papež jasno poudaril, da ni nobenega družbenega, moralnega ali kakega drugega opravičila, da ni dovolj stanovanj za vse. To so krivične situacije, toda vemo, da Bog trpi z nami, jih živi ob nas, je dejal papež.

Daje nam svojo ljubezen. Poistovetil se je namreč z vsemi tistimi, ki trpijo. Vera nam potrjuje, da je On vedno ob nas s svojo ljubeznijo. Vera nam pravi, da je Bog z vami. Bog je med nami in njegova navzočnost nas spodbuja k dejavni ljubezni. Ta dejavna ljubezen se porodi iz klica Boga, ki ne preneha trkati na naša vrata, na vrata vseh, da nas povabi k ljubezni, sočutju, da se darujemo drug za drugega, je poudaril papež. Jezus nadaljuje trka na naša vrata, na naše življenje, vendar ne s čarobno močjo, s prevaro, s svetlečimi napisi ali ognjemetom. Jezus trka na naša vrata po bratu, v obrazu tistega, ki je ob nas. Njegova ljubezen trka na naša vrta, da bi nas povabila k ljubezni, je dejal. Najbolj učinkovit način, kjer ga lahko najdemo pa je molitvi, je poudaril papež. Molitev nas spomni na eno čudovito stvar, namreč to, da lahko v molitvi vsi Bogu rečemo Oče, Očka. Ko to izgovorimo, se med seboj srečamo kot bratje, tako bogati kot revni. V molitvi ni prvorazrednih in drugorazrednih, ampak smo vsi bratje. Ob sklepu je zbrane povabil, da so skupaj z njim zmolili oče naš – papež je molil v španščini, brezdomci pa v angleščini. Podelil jim je šel svoj blagoslov in jih prosil, naj ne pozabijo moliti zanj. Njegovemu nagovoru je sledilo dolgo in navdušeno ploskanje vseh prisotnih v cerkvi sv. Patrika.

Nagovor v kongresu: Pred to sramotno in krivo tišino je naša dolžnost, da pristopimo k problemu in zaustavimo trgovino z orožjem

Papežev tretji dan v ZDA se je začel z nagovorom v ameriškem kongresu. To je bil zgodovinski trenutek za državo, saj je Frančišek prvi papež, ki je nastopil v tej ustanovi, zato so njegov govor javnosti predvajali tudi na zahodnem pročelju kongresne stavbe, kjer se je zbrala ogromna množica ljudi. Tudi njih je na koncu kratko pozdravil in jih v španščini povabil k molitvi zanj.

V svetu, ki ga razkosavajo konflikti in fundamentalizem, ne smemo poenostavljati stvarnosti in videti le dobro ali slabo. Politika ne sme biti podvržena ekonomiji in denarju, ampak mora služiti skupnemu dobremu. Ne smemo se prestrašiti pred številom priseljencev. Človeško življenje je treba zaščititi na vsaki stopnji njegovega razvoja, odpraviti je treba smrtno kazen. Več je treba storiti v boju proti revščini in ustaviti trgovanje z orožjem. Treba je podpreti družino, ki je ogrožena. Zaščititi je treba naravo. To so v grobem glavni poudarki papeževega nagovora, ki so ga kongresniki večkrat prekinili s ploskanjem. Frančišek je za izhodišče vzel štiri osebnosti: Abrahama Lincolna, Martina Luthra Kinga, Dorothy Day in Thomasa Mertona. Na podlagi njihovega prizadevanja za gradnjo boljše prihodnosti ljudem v ZDA je razvil govor o svobodi, neizključevanju, družbeni pravičnosti, pravicah, dialogu in odprtosti do Boga oziroma vere.

Papež je izrazil veselje, da Amerika za mnoge še vedno ostaja dežela sanj in ob tem pozval k odprtosti do beguncev: "Ne smemo se prestrašiti pred njihovim številom, ampak jih raje glejmo kot osebe, glejmo njihove obraze in poslušajmo njihove zgodbe," je dejal in pozval k izvajanju zlatega pravila.

Papež Frančišek ob tem ni zaobšel perečega vprašanja trgovine z orožjem: "Tu se moramo vprašati: Zakaj se smrtonosna orožja prodajajo tistim, ki načrtujejo neizrekljivo trpljenje za posameznike in družbo? Odgovor je, kot žal vsi vemo, denar: denar, ki je namočen v kri, pogosto v kri nedolžnih. Pred to sramotno in krivo tišino je naša dolžnost, da pristopimo k problemu in zaustavimo trgovino z orožjem."

Papež je po govoru kratko nagovoril zbrane na zahodni strani kongresne stavbe in zmolil kratko molitev: "Gospod, Oče vseh, blagoslovi ta narod. Blagoslovi vsakega posebej, blagoslovi družine."

Predsednik predstavniškega doma John Boehner, dejaven katoličan, ki je stal ob njem in papeža ob prihodu tudi sprejel, je bil ob tej molitvi vidno ganjen do solz.

Nagovor v Beli hiši: Kot sin družine priseljencev sem vesel, da sem gost v tej deželi, ki so jo v veliki meri zgradile take družine

Na južni trati predsedniške palače so ga sprejeli ameriški predsednik Barack Obama in z njim približno 15 tisoč povabljenih. Za Jorgeja Maria Bergoglia je to nasploh prvi obisk na tleh Združenih držav Amerike, v prvem nagovoru pa je podprl Obamovo prizadevanje na področju okolja, pohvalil je spravo s Kubo in pozval k varovanju in spoštovanju verske svobode. Papež se je nato z Obamo zasebno pogovarjal še v ovalni pisarni.

Papež Frančišek se je pred predsednikom svetovne velesile, v državi, na katero na mejah pritiskajo številni latinskoameriški migranti, predstavil kot eden izmed slednjih: "Kot sin družine priseljencev sem vesel, da sem gost v tej deželi, ki so jo v veliki meri zgradile take družine."

Papež je poudaril, da si ameriški katoličani skupaj z drugimi prebivalci prizadevajo ustvarjati družbo, ki je resnično strpna in vključujoča; prizadevajo si za zaščito pravic posameznikov in skupnosti ter za zavrnitev vseh oblik krivične diskriminacije. Sveti oče je ob tem spregovoril o verski svobodi: "Ta svoboda ostaja med najbolj dragocenimi ameriškimi lastninami ...Vsi so kot dobri državljani poklicani biti pazljivi na ohranjanje te svobode. Treba jo je zaščititi pred vsem, kar bi jo lahko ogrozilo." Ta papežev poudarek se je gotovo nanašal tudi na Obamovo zdravstveno reformo, saj ta tudi od katoliških zavarovalnic zahteva, da krijejo stroške splava.

Sveti oče pa je kot spodbudno omenil pobudo ameriškega predsednika, da bi omejili onesnaževanje zraka. Opozoril je, da so podnebne spremembe problem, ki ne more biti prepuščen prihodnjim rodovom. "Kar zadeva skrb za naš skupni dom, živimo v ključnem trenutku zgodovine. Toda še imamo čas za uresničenje sprememb, ki so potrebne za dosego trajnostnega in celostnega razvoja, saj vemo, da stvari je mogoče spremeniti."

V nagovoru je nadalje omenil milijone ljudi, ki živijo v sistemu, ki se zanje ne zmeni, spregovoril pa je tudi o odmrznitvi odnosov s Kubo.

Nagovor ameriškim škofom: Nisem prišel, da bi vas obsojal ali vam dajal lekcije

Papež je nato v katedrali sv. Mateja v Washingtonu nagovoril tudi ameriške škofe in jih podprl v njihovem delovanju. Povabil jih je, naj se zavzemajo za revne, priseljence, in družino ter borijo proti splavu. Čeprav ni konkretno omenil škandala spolnih zlorab, ki je Cerkev v ZDA pretresal v zadnjih letih, pa je škofe opozoril, da se ponižujoči dogodki ne smejo nikoli več ponoviti.

Katedrala sv. Mateja v Washingtonu ima bogato zgodovino. Tam je bila na primer tudi pogrebna slovesnost za edinim ameriškim predsednikom, ki je bil katoličan – Kennedyjem. Tokrat so se v svetišču zbrali škofje z vseh delov države, da bi prisluhnili precej dolgemu govoru papeža, ki se je osredotočil na izzive Cerkve in ameriške družbe in jim dal nasvete, kaj lahko storijo kot katoliški voditelji. "Nisem prišel, da bi vas obsojal ali vam dajal lekcije. Dovolite mi samo, da vam lahko s svobodo ljubezni spregovorim kot brat med brati."

Papež je pohvalil prizadevanja ameriških škofov za življenje in družino. Njihov velik izziv pa je pomoč pri sprejemanju in integraciji priseljencev v ameriško družbo. "Brez strahu jih sprejmite. Prepričan sem, da bodo, kot že velikokrat v preteklosti, ti ljudje obogatili Ameriko in tudi njeno Cerkev."

Papež se je dotaknil tudi škandala spolnih zlorab, čeprav ga ni izrecno tako imenoval. Pohvalil je pogum škofov v težkih trenutkih, ko so se soočali s kritiko in poniževanjem, ter njihovo prizadevanje za ozdravitev žrtev. Opozoril pa je, da se takšni zločini ne smejo nikoli več ponoviti. Prav tako je škofe opozoril, da se morajo izogibati narcisizma, sejati morajo edinost in ne delitve, spodbujati morajo kulturo srečanja in se izogibati ostrega jezika, ki deli. Le s spodbujanjem pristnega dialoga se bodo lahko soočili s težkimi vprašanji našega časa. Naštel je skupine, ki so najbolj v nevarnosti: Nedolžne žrtve splava, otroci, ki umirajo od lakote ali pod bombami, migranti, ki potonejo med iskanjem boljšega jutri, ostareli ali bolni, ki bi se jih radi znebili, žrtve terorizma, vojn, nasilja, trgovine z mamili ..."

Škofe je tako povabil, naj bodo pastirji, ki so blizu ljudem.

Papež pri maši: Jezus ni napisal seznama tistih, ki so vredni njegovega oznanila

Zatem se je Frančišek s papamobilom popeljal po ulicah Washingtona, kjer so ga pozdravljale množice ljudi. Še večja množica pa ga je sprejela pred narodnim svetiščem Brezmadežnega spočetja. Med njimi je bil tudi ameriški podpredsednik Joe Biden. Med sveto mašo je papež za svetnika razglasil bl. Juniperja Serro. Kristjane je povabil k oznanjevanju evangelija v vseh življenjskih okoliščinah.

Jezus ni dal seznama, kdo so tisti, ki so vredni prejeti njegovo sporočilo in njegovo navzočnost, je poudaril papež. „Življenje je vedno objel takšno, kot je bilo pred njim: z obrazom bolečine, lakote, bolezni, greha, z obrazom ran, žeje, utrujenosti, z obrazom dvomov in sočutja. Ni čakal našminkanega in okrašenega življenja. Objel je tudi življenje, ki je bilo umazano ali uničeno,“ je dejal sveti oče in dodal: „Jezus pravi: pojdite in sporočite veselo novico vsem. Pojdite in v mojem imenu objemite življenje, kakršno je in kot bi vi želeli, da bi bilo. Pojdite brez strahu, brez predsodkov, brez vzvišenosti do vseh tistih, ki so izgubili veselje do življenja.“

Vse tem naj bi po papeževih besedah oznanjali usmiljeni Očetov objem ter norost Očeta, ki jih želi maziliti z oljem upanja in zveličanja. „Pojdite in oznanite, da napake, varljive utvare in nerazumevanja nimajo zadnje besede v življenju. Pojdite z oljem, ki lajša rane in krepča srce,“ je vse vernike povabil papež Frančišek.

Cerkev, sveto Božje ljudstvo, zna hoditi po prašnih cestah zgodovine, ki so jih pogosto prekrižali konflikti, krivice in nasilje, da bi našla svoje otroke in brate. Ne boji se napak. Boji pa se zaprtosti, okostenitve in elite, navezanosti na lastne gotovosti, je bil odločen Frančišek ter spomnil na pogumnega pričevalca Juniperja Serro, ki je imel pogum odgovoriti na ta klic. Znal je zapustiti svojo domovino in lastne navade ter iti naproti drugim, naučil se je spoštovati njihove navade in njihove značilnosti. Njegovo geslo: Vedno naprej, pa naj bi po papeževih besedah skozi življenje vodilo tudi nas.

Papež obiskal redovnice, ki nasprotujejo Obamovi zdravstveni reformi

Papež Frančišek preseneča tudi v ZDA. Po srečanju s škofi je včeraj nenapovedano obiskal samostan malih sester ubogih, ki stoji blizu nacionalnega Marijinega svetišča. Redovnice upravljajo več domov za ostarele. Kongregacija je v pravnem sporu z Obamovo administracijo zaradi njegove zdravstvene reforme, ki tudi katoliškim ustanovam nalaga kritje stroškov splava in kontracepcije, kar pa je v nasprotju z njihovim verskim prepričanjem. Po besedah tiskovnega predstavnika Svetega sedeža p. Federica Lombardija je papež s tem pokazal, da redovnice podpira pri njihovih prizadevanjih. Podobno pa se je izrazil tudi, ko je v nagovoru predsedniku Obami podprl ameriške škofe.