Taize: Kraj molitve in letos treh obletnic
Cerkev na Slovenskem | 16.08.2015, 05:00 Nataša Ličen
Skupina mladih iz Slovenije je praznovala Marijin praznik v Taizeju. V francosko ekumensko vasico so priromali v organizaciji društva Skam, v dneh, ko je tam vrhunec praznovanj zadnjih treh let, posvečenih iskanju ''nove solidarnosti'', ko pozornost posebej namenjajo osebam v negotovih razmerah na različnih koncih sveta. Spominjajo pa se tudi obletnice tragičnega napada na ustanovitelja skupnosti. Romunka je na današnji dan, pred natanko desetimi leti, z napadom med večerno molitvijo prekinila bogato in miroljubno življenje, takrat devetdesetletnega ustanovitelja ekumenske skupnosti Taize v vzhodni Franciji, brata Rogerja, ki je poškodbam takoj podlegel. To se je zgodilo pred množico mladih, ki so sodelovali pri večerni molitvi. Letos maja pa je minilo sto let od njegovega rojstva in tudi to je zaznamovalo letošnje leto v Taizeju, v skupnosti, ki deluje že petinsedemdeset let. To pa je letos še tretja obletnica, ki odmeva.
Vasica je tesno povezana tudi z vero slovenske mladine
Skozi vse leto je zagotovo vsaj kakšen Slovenec v Taizeju. Lepota ekumenske vasice je v tem, da vsak sprejme mnenje drugega, je opisoval Matevž Mehle, ki je bil gost v zadnji julijski Dijaški oddaji. V vsakem človeku je duhovno čutenje, je razlagal naprej, koliko ga posameznik spozna in zmore odkriti, pa je drugo vprašanje. V Taizeju so najmočnejši prav pogovori po skupinah, pogovori o veri, o evangeliju, o duhovnem doživljanju in razumevanju. Po skupinah so zbrani mladi iz različnih dežel sveta, kar gradi pristno skupnost. To je naša vera, je opisoval kaplan Matevž. Med stebri uspešnega delovanja skupnosti v Taizeju je tudi delavnost in vsakodnevna skrb mladih, vse delajo sami, drug za drugega, kuhajo, čistijo, skrbijo za molitvene dejavnosti, za prepevanje v zboru, vse, kar je treba postoriti za mirno sobivanje, si razdelijo. Vsak pač ob prihodu izbere dejavnost, ki jo bo v času bivanja v Taizeju opravljal in s tem prevzame del odgovornosti za dobro počutje vseh. Zanimivo je, da v vasici ni interneta. Če ga vendarle želiš, je treba pošteno plačati, pa je povedala Marta Habe, ki v Taize redno zahaja in dodala, malo mladih se tako odloči za to sodobno komunikacijo. Večina izbere popoln odmik. Mobiteli molčijo in so pospravljeni. Taize tako ostaja duhovno zavetje. Sodobni tehnološki svet nas ovira, da bi se zmogli odpreti drugemu, se razdati, biti povsem na razpolago sočloveku in, končno, da bi sploh lahko iskali Boga, je opisovala Marta.
V Taizeju najdemo mir
Marta Habe, predsednica društva Skam, Skupnosti katoliške mladine: »V Taizeju najdemo notranji in zunanji mir. Taize so ljudje in vsakič, ko se vrnem, si rečem, kdaj bom šla lahko nazaj. Vse moje izkušnje z Taizejem so svojevrstne. Taize angleščina obstaja in je zelo razumljiva in uporabna, celo Angleži jo razumejo, ha, ha. Že na tej ravni spoznaš, kako si ljudje želimo prisluhniti drug drugemu in med seboj deliti izkušnje. V Taizeju ni razlik. Prav ta raznovrstnost nas poveže in zbliža. Lepo je, ko se potem trudimo tudi za vzdrževanje stikov. Ljudje nismo sami, kamorkoli gremo najdemo sorodno dušo in to je naša vera.«
Matevž Mehle, kaplan župnije Grosuplje: »Za menoj je več izkušenj Taizeja in več različnih načinov mojega prihoda tja. Ko sem nekajkrat že bil s skupino, sem se potem v Taize odpravil še sam. Takrat so se spletle vezi, ko se drugače ne. Povezal sem se z ljudmi različnih držav. Dobil sem ogromno. Zelo praktično recimo, ko nisem prav rad govoril angleško, sem bil potem primoran v to, ker sem bil obkrožen samo s tujci in takrat se je moja angleščina precej izboljšala. Drugače pa sem ob življenju v Taizeju dobil izkušnjo odprtosti. Začutil sem vesoljnost Cerkve in krščanske skupnosti. Če pogleduješ redno v mobitel, se mi zdi, da zgrešiš bistvo. Vse v Taizeju temelji na prostovoljstvu. Vsak da vse, kar zmore in zna, od sebe. Mladi dobijo močno izkušnjo življenja v skupnosti. Sam imam tudi izkušnjo, ko sem bil ves teden v Taizeju v popolni tišini, hodil sem na sprehode po okoliški naravi. Slavil sem Boga v čudovitem stvarstvu, občudoval sem njegov dotik v vsem, kar me je obdajalo. Taize je kraj molitve in v takšnih krajih je Bog otipljivo navzoč. Tam je večji blagoslov in večja milost, ki se nas lahko dotakne na zelo globok način. Moja odločitev za duhovništvo je zorela prav v Taizeju.«
Dogajanje v Taizeju lahko spremljamo tudi preko verskega lista »Pismo iz Taizéja«, ki ga v slovenskem prevodu izdaja Društvo SKAM. Izvirnik Lettre de Taizé pripravlja skupnost bratov iz taizeja. Izhaja v trinastih jezikih in na vseh kontinentih.
30.000 mladih iz 105 držav in iz vseh celin je obiskalo Taize to poletje
V sklopu bogatega programa je spregovorilo tudi šest članov Evropskega parlamenta, odvijale so se tematske delavnice, v katerih so udeležencem bratje iz Taizeja predstavili svojo vizijo solidarnosti. Danes se bodo v skupnosti prvič hkrati srečali tudi vsi bratje, ki živijo na različnih celinah. V taizejski skupnosti živi več kot sto bratov tridesetih narodnosti, ki so katoličani ali pa prihajajo iz različnih protestantskih okolij. S tem skupnost uresničuje eno izmed svojih načel, to je, da bi bila zgled sprave med razdeljenimi kristjani in ločenimi narodi.
