Papež Frančišek - Angelus
Papež posvaril pred dvoličnostjo in hinavščino
Svet Tone Gorjup
Begunska kriza močno odmeva po vsej Evropi. V opoldanskem nagovoru se je je dotaknil tudi papež Frančišek. Spomnil je, da so v minulih dneh na begu, polnem negotovosti in trpljenja, žal mnogi izgubili življenje. Spomnil se jih je v molitvi in k molitvi povabil tudi nas. Kot je dejal dunajskemu kardinalu Schönbornu, ki se mudi v Rimu, in po njem vsem Avstrijcem, želi biti blizu Cerkvi v Avstriji. Pri tem je spomnil na več kot 70 mrtvih beguncev v zapuščenem tovornjaku, med katerimi so bili štirje otroci. Izročil jih je Božjemu usmiljenju in prosil Boga, naj nam pomaga pri učinkovitem preprečevanju tovrstnega kriminala, ki žali vso človeško družino. Zatem je zbrane na Trgu sv. Petra seznanil z včerajšnjo beatifikacijo mučenca Flaviana Mechele Melki v Harissi v Libanonu. Ob tem je mednarodno skupnost prosil, naj nekaj ukrene, da se bo končalo preganjanje kristjanov. V našem času imamo namreč več mučencev, kot jih je bilo v prvih stoletjih krščanstva, je dejal sveti oče.
Svoj opoldanski nagovor je papež Frančišek povezal z nedeljskim evangelijem. V njem je Jezus spodbudil učencem, naj v njih ne bo dvoličnosti in hinavščine. Ko človek skrbi predvsem za lep zunanji videz svojih dejanj, mu pogosto ni mar, kakšna je njegova notranjost. V evangeljskem odlomku Jezus svari pred tem, da bi človeškim predpisom in lastnim zamislim dajali prednost pred izpolnjevanjem Božjih zapovedi. Pomembno je, da jih ne izpolnjujemo samo na zunaj, temveč da skrbimo predvsem za spreobrnjenje svojega srca, in da naši nameni in dejansko ravnanje izražajo željo: delati vse iz ljubezni do Boga. Ob tem je sveti oče spomnil na veliko škodo, ki jo po župnijah in v skupnostih vernikov povzročajo ljudje, ki so na zunaj morda zelo gorečni, a hkrati v njih ni prave ljubezni do bližnjega, jim ni mar za uboge in zatirane, zanemarjajo skrb za svojo družino, slabo govorijo o drugih in podobno.
Te reči Jezus obsoja, je dejal papež Frančišek in dodal: „Niso zunanje stvari tiste, ki nas delajo svete ali ne, temveč je to srce, ki izraža naše namene, naše izbire in našo željo delati vse iz ljubezni do Boga. Zunanja zadržanja so posledica tega, kar smo se odločili v srcu in ne obratno. Če se spremenijo samo zunanja dejanja in ne srce, zato še nismo zares kristjani. Meja med dobrim in zlim ne poteka zunaj nas, temveč v naši notranjosti.“
Papež Frančišek je povabil, naj se vprašamo, kaj je v globini našega srca in ugotovimo, ali sta tam Jezus in njegov nauk ali kaj drugega. Zato je najpomembneje, da skrbimo za čistost srca, saj brez tega ne moremo imeti čistih rok in ustnic, ki bi izgovarjale zares iskrene besede ljubezni.
Opoldanski nagovor je sveti oče sklenil s povabilom, naj nam na priprošnjo Device Marije, Bog podari čisto srce, daleč od vsake dvoličnosti, oz. hinavščine, ki jo je Jezus očital farizejem. Tako bomo zmožni živeti v skladu z duhom Božjih zapovedi in bomo dosegli njihov namen, ki je, da živimo v ljubezni.
