Tudi na katoliških gimnazijah zadovoljni z rezultati splošne mature
Slovenija | 14.07.2015, 14:56 Nataša Ličen
Ob znanih rezultatih letošnje splošne mature smo poklicali vse štiri katoliške gimnazije in vprašali po konkretnih številkah in imenih. Na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu je denimo zrelostni preizkus je uspešno opravilo 150 maturantov, kar pomeni 98,7%. Maturantje so na maturi povprečno dosegli 23,49 točk (lani 22,78), državno povprečje v točkah pa znaša 20,12. Na Škofijski gimnaziji Vipava je bilo letos uspešnih 98,4 odstotka dijakov na maturi, povprečno so dosegli 20,73 točke. Na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru je bilo uspešnih 96,4 odstotka dijakov, na Gimnaziji Želimlje so maturo opravili 100 odstotno, povprečno so dosegli 21,57 točke.
Vemo, da je v omenjenih šolskih institucijah način dela z dijaki v marsičem drugačen, lahko bolj oseben. In to tudi pri končnem, zrelostnem izpitu kaže rezultate. Najvišji uspeh letošnjih maturantov na splošni maturi odmeva. Z zadovoljstvom smo informacijo včeraj razširjali mediji. Ob uspehu maturantom čestitamo. A statistika so številke in med številkami, vemo, se lahko marsikaj skriva. Ob rezultatih nismo podvomili, prav nasprotno, veseli smo bili odličnega uspeha generacije mladih, ki so naša prihodnost.
Med njimi so posamezniki, ki so za uspeh trdo delali in v znanju vidijo vrednoto. Toda, sodeč po splošnem poznavanju trga dela, gleda na klimo na področju izobraževanja ter zaposlovanja, si zastavljamo vprašanja. So visoki rezultati, doseženi na letošnji splošni maturi v primerjavi s prejšnjimi leti, tudi dokaz boljše izobrazbe in rastočega, vse bolj kakovostnega sistema izobraževanja pri nas? Kritični, ki s strokovne plati spremljajo pedagoško vedo, temu ne pritrjujejo. Prav nasprotno, nivo kakovosti izobraževalnega sistema se pri nas ne izboljšuje. Pismenost naših mladih, v primerjavi s pismenostjo mladih drugod po svetu, ni najbolj konkurenčna, trdijo.
Trenutno so v preučevanju analize stanja na področju pismenosti med mladimi v globalnem prostoru. Doseženi nivo izobrazbe v naši državi še ne izkazuje realnega znanja v primerjavi z morda nižjo doseženo stopnjo izobrazbe v kateri od drugih držav. Konkretno, pri nas z diplomo na fakulteti morda ni tako podkovan v znanju kot na drugem koncu sveta tisti, ki šele sklepa srednješolsko pot. Prav je, da se sprašujemo o tem in skušamo iskati (še)boljše rešitve.
O tem smo se pogovarjali z direktorjem Državnega izpitnega centra dr. Darkom Zupancem. Če vas zanima, vabljeni k poslušanju posnetka pogovora.
