Pripravništvo razdvaja mlade pogajalce in predstavnike države

Slovenija | 02.07.2015, 11:23 Nataša Ličen

Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in sindikat Mladi plus so že pred časom opozorili, da se na področju reševanja problematike pripravništev, v treh mesecih po zavrnitvi – po njihovem mnenju - škodljivega predloga zakona o urejanju omenjenega področja, kljub kopici obljub politike, ni nič spremenilo.

Teja Jarc s Sindikata Mladi plus: »Problematika pripravništva je aktualna že dlje časa, imamo občutek, da se na nekaterih ministrstvih ne želijo srečati z nami. Prelagajo odgovornost drug na drugega in s tem kažejo nezmožnost pogovorov s socialno družbo. Mladi pa čakamo. Število teh, ki morajo opraviti pripravništvo, da lahko naredijo strokovni izpit in stopijo na trg dela, je vse več. Opravičeno nas skrbi prihodnost, ne samo mladih, ampak celotnih generacij.«

Zakaj predstavniki mladih nasprotujejo dozdajšnjim ponujenim rešitvam?

Tin Kampl z Mladinskega sveta Slovenije: »Predlog zakona ni predvideval sistemske rešitve, ki bi temeljila na konkretnih korakih in ukrepih ter tudi ni zagotavljal vira financiranja. Preprosto nimamo dovolj konkretnih podatkov za ureditev tega področja. Treba je v javnem sektorju sprostiti možnost novih zaposlitev in omogočiti plačana pripravništva. Čakalna vrsta mladih se iz dneva v dan daljša.«

Kakšne so zahteve mladih?

Luka Špoljar s Študentske organizacije Slovenije: »Mladi so trenutno najbolj ranljiva skupina državljanov. Želimo biti prioriteta in ne breme družbe. Naj vlada republike Slovenije odpravi prepoved zaposlovanja v javnem sektorju in se vse vpletene pristojne institucije začnejo bolj resno zanimati za ureditev tega področja.«

Ida Gračanin, ki je opravljala volontersko pripravništvo na Mestni občini Kranj: »Deset mesecev sem opravljala volontersko pripravništvo na kranjski občini. Študirala sem kulturologijo, kjer pripravništvo ni obvezno, pa vseeno sem se odločila zanj in ga uspešno opravila, pod vodstvom dobre mentorice, ker drugače mladi ne dobimo priložnosti. Pripravništvo je bilo neplačano, kar pa se mi ne zdi prav. Vsak človek mora za svoje delo dobiti plačilo. Tako opravljamo pripravništvo zastonj, da vsaj dobimo nekaj izkušenj, saj jih delodajalci zahtevajo. Naučila sem se veliko, to moram poudariti, a se počutim izkoriščeno, kot ne bi imela nikakršnih pravic in sem delala zastonj. Prav je, da se o tem pogovarjamo in skušaj iščemo boljše rešitve."

Luka Špoljar: »Želimo vzpostavljati dialog in sodelovati. Mladi smo na cesti in sploh ne moremo vstopiti na trg dela. Negotovi smo, kaj se bo zgodilo z množico novih generacij mladih, ki vsako leto na novo želijo vstopiti na trg dela. Mladi nasprotujemo polovičarski rešitvi urejanja pripravništva. Ne zahtevamo samo denarja, želimo si dobrih predlogov, ki ni treba, da so finančno težki. Pripravništvo moramo opraviti, toda zaradi neurejenih razmer ga je skoraj nemogoče. Na kakšen način naj se torej lotimo problema, ki je največji prav v javnem sektorju?«

Stališča mladih smo predstavili v Dijaški oddaji, vabljeni k poslušanju. V oddaji, ki bo na sporedu čez teden dni, v četrtek, 9. julija, pa bomo predstavili še stališča in pojasnila vlade, ki jih je povzel državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Peter Pogačar. Slišali boste tudi pogovor s predsednikom Obrtno Podjetniške Zbornice Slovenije Brankom Mehom.

V tej spletni novici navajamo nekaj misli sogovornikov iz Dijaške oddaje, ki bo v etru čez teden dni:

Kako je s počitniškim delom in možnostjo tedenske zaposlitve preko posrednika Študentskih servisov?

Peter Pogačar, ki se s trgom dela ukvarja že vrsto let: "Imamo Študentske servise, ki so posrednik med delodajalci in mladimi, ki si poleti, v času počitnic, želijo nekaj tedenskega dela. Z novo ureditvijo študentskega dela, to je treba poudariti, so po novem tudi od študentskega dela plačani prispevki za pokojninsko zavarovanje. Glede zaposljivosti mladih bom rekel tako, svet se je spremenil. Generacije pred današnjimi mladimi so imele jasno pot, izobrazba, zaposlitev, ureditev svoje družine. Danes pa zaposlitve niso več varne, tako je povsod po Evropi. Cilj države ne sme biti, da mladi dobijo zaposlitev, moramo razmišljati, da dobijo dostojno delo, torej pomembno je in zato si moramo prizadevati, kakšna je ta zaposlitev. Problem zaposljivosti mladih je v strukturnih neskladjih na trgi dela. Imamo deficitarne poklice, kjer delodajalci pravih kadrov ne dobijo, po drugi strani pa imamo vrsto brezposelnih.«

Generacija Y – sociološki fenomen

»Značilnost generacije Y, rojene pred dvajsetimi ali nekaj let več, je, da so njihovi starši rojstvo načrtno odložili v prihodnost, da so si lahko najprej uredili materialni status, in si je večina šele potem ustvarila družino. Posledično so bili potem otroci v centru pozornosti. Vse se je vrtelo okrog njih. To je evropski fenomen. Vrednote teh mladih so zato popolnoma drugačne, njihov odnos do kolektiva, do hierarhije, do dela in tako naprej. Ne govorim, da so napačne, drugačne so.«

Pripravnik ne more biti vsak, to morajo biti dijaki in v času, ko so še vključeni v izobraževanje

Tako je v pogovoru zatrdil predsednik obrtno podjetniške Zbornice Branko Meh in dodal: »V pripravi je Zakon o vajeniškem sistemu. V Zbornici temu Zakonu, kot je pripravljen sedaj, nasprotujemo. Najprej je namreč treba urediti regresne zahtevke. Nasprotujemo tudi temu, da bi bili vajenci zaposleni, imeti morajo status dijaka, kot je bilo do sedaj. V nasprotnem bo vlada znova na račun delodajalcev samo polnila državno blagajno. Nasprotujemo tudi temu, da bi imele status vajenca odrasle osebe, ta status pripada mladoletnim. Temu ostro nasprotujemo. Podpiramo sicer vajeništvo, saj s tem mladim lahko omogočimo pridobivanje znanja in poznejšo možnost zaposlitve.«