BiH bosanska kava
7. dan: Zadnji dan na obali Bosne in Hercegovine
Slovenija
Radijske počitnice se bližajo koncu. „Jaz zate, ti zame“, smo poimenovali jutranji pohod po ulicah in sprehajalnih poteh Neuma. Na vrsti je bil še en zabavni večer, ki ga je zaznamovalo praznovanje turistične agencije Kompas, oblikovali pa so ga njeni vodniki. Tako nas je za presenečenjem, ki nam ga je sinoči pripravil Ivan Hudnik, čakala še ena predstava, ki je do zadnjega ostala skrivnost. Sredi dneva smo se še zadnjič zbrali pri maši v hotelski dvorani, ki niti približno ne odtehta včerajšnjega praznovanja v Medžugorju, ko smo obiskali Crnico in zatem pri oltarju župnijske cerkve obhajali praznik apostola Petra in Pavla.
Radijska razglednica za 30. junij, kulturna dediščina BiH
Ozemlje današnje Bosne in Hercegovine skriva številna arheološka najdišča od poslikav paleolitskega človeka v pečini Badanj blizu Stolca, do sledi, ki so jih v teh krajih pustili Iliri, Kelti, Grki, Rimljani, Obri in Slovani. Številni spopadi in bitke, ki so divjale v teh krajih že pred prihodom Turkov, so pustile pravo opustošenje, zato iz tega časa ni veliko ohranjenih spomenikov. Posebnost so stečki - veliki kamniti nagrobniki bosanskih kristjanov in bogomilov z napisi, znaki ali raznimi ornamenti, ki jih najdemo tudi v delu Dalmacije. Nastali so med 13. in 16. stoletjem. Tu so še trdnjave iz predturških časov in deli obzidanih srednjeveških mest. Nekatera mesta oziroma reke se ponašajo s starodavnimi mostovi. Bosna in Hercegovina je pod Turki dobila številne zgradbe od džamij, do javnih vodnjakov (česem) in prenočišč (hanov).
V zgodnjih jutranjih urah si nihče - vključno z Uršo, ki si je zamislila akcijo „Jaz zate, ti zame - ni znal povsem predstavljati, kako bo pohod potekal. Že ob jutranjem zvonjenju, ki je sicer posnet in ga iz župnijske cerkve ni moč slišati, je bila voda za pohodnike že na izhodiščnem mestu. Urša je dala še zadnje napotke radijcem in se zatem posvetila še vodnikom, ki so pristopili k organizaciji pobude. Ostali smo z Mihom krenili po predvideni poti, ki je bila tudi zanj skrivnost. Ko smo si ogledovali možne trase pohoda, smo skušali najti takšno, ki bi imela čim manj stopnic. Nazadnje smo izbrali takšno s približno štiristo stopnicami, če upoštevamo, da je bilo treba priti na izhodišče in se potem vrniti na zajtrk v šesto nadstropje. Vsak je dobil svoje mesto, kjer je usmerjal najhitrejše pohodnike in se jim na koncu pridružil. Na cilj, označen z zeleno brisačo, smo prihajali v parih ali v okrepljenih trojkah „jaz zate ti zame“. Aleš, ki je že med pohodom prevzel vodenje s prenosnim mikrofonom, je na plaži vodil jutranjo telovadbo s številnimi vajami za vsako mišico posebej. Seveda ob primerni glasbi in spodbudah, ki so kmalu prebudile vse turiste v bližnjih apartmajih. Še precej zaspani so prihajali na terase in balkone, zmajevali z glavami, se hudovali nad jutranjimi razgrajači, nekateri pa celo uživali v našem pretegovanju in nas fotografirali. Pohod s telovadbo so sklenili šele, ko smo prebudili zadnjega zaspanca.
Izkazalo se je, da po Crnici še tako veliko število stopnic ni prezahtevno, ljudje pa navdušeni, tako nad pohodom kot nad telovadbo. Zajtrk je tokrat res „sedel“, kot radi rečemo. Še zadnja sveta maša v hotelu. Preostali del dneva smo izkoristili za lovljenje zadnjih sončnih žarkov, za plavanje, za pakiranje, nabavo malice za na pot; tudi spominski so dobili svoj trenutek. Na plaži ni manjkalo vesele družbe, hlajenja v senci sredozemskega drevja in ob primerni tekočini zlato-rumene barve. Pa tudi harmonika je zapela, tokrat se je drugim inštrumentom pridružil še klarinet.
Večer pa tokrat v duhu praznovanja Kompasa in njegove štiriinšestdesetletnice. Voditelji so pripravili zanimiv program, nekakšno počitniško „neumovizijo“. Imitacija evropskih uspešnic v povezavi z deželami, kjer smo letovali v enajstih letih sodelovanja s Kompasom. Zmagala je Kompasova „počitniška himna“ - Dan počitnic pisca glasbe, besedila in aranžerja Urbana.
