Mešani odzivi na grško krizo
Slovenija Marjana Debevec
Dogodki v Grčiji po navedbah guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca ne vplivajo neposredno na slovenski bančni sistem. Neposredna izpostavljenost bančnega sistema do Grčije oziroma grškega zasebnega sektorja namreč znaša zgolj 372.000 evrov. Tudi po besedah nekdanjega ministra za finance Franca Križaniča denar, ki ga je Slovenija pred leti posodila Grčiji, ni izgubljen.
Poslanec SDS Andrej Šircelj ocenjuje, da so razmere v zvezi z Grčijo resne. Referendum bo po njegovem mnenju pokazal voljo ljudstva, a finančnih težav ne bo rešil. To je znak, da morajo grška vlada in partnerji v Evropi znova sesti za mizo in sprejemati ne le finančne, pač pa tudi državotvorne odločitve, predvsem v evropskem smislu, še dodaja Šircelj.
V SLS medtem od predsednika vlade Mira Cerarja in finančnega ministra Dušana Mramorja pričakujejo, da se bosta na sestankih finančnih ministrov in predsednikov vlad držav članic Evropske unije uprla nadaljnjemu izsiljevanju grških voditeljev. Pri tem naj v največji možni meri zavarujeta dosedanji slovenski finančni vložek, so poudarili v SLS.
Po ocenah podpredsednika NSi Jožefa Horvata pa se je Evropa zaradi radikalne politike Sirize znašla v izrednih razmerah. Zato kot predsednik odbora državnega zbora za zunanje zadeve od ministrstva za zunanje zadeve Horvat zahteva, da na zagovor pokliče grškega veleposlanika Atanasiosa Kalidopolusa. Medtem pa bodo v NSi vložili zahtevo za sklic nujne seje treh odborov.
V poslanski skupini SMC poudarjajo, da bodo posledice grške odločitve čutili vsi državljani držav območja evra, tudi Slovenije. Zato ocenjujejo, da mora Slovenija nadaljevati s sprejemom in izvajanjem začrtanih ukrepov, predvsem med drugim strategije upravljanja z državnimi naložbami.
