
Skupina Alfa in Omega
Alfa in Omega: Bog je tukaj, Bog živi!
| 29.05.2015, 23:00 Rok Mihevc
Tokratni petkov večer je bil za vse zbrane v našem velikem radijskem studiju in verjamemo, tudi za vse naše poslušalke in poslušalce, ki so bili z nami, večer prošnje in molitve. Z nami je bila skupina Alfa in Omega, s katero smo skupaj slavili Gospoda.
Z nami so bili Irena Vidic, Lea Bartha, Magdalena Kos, Klara Kos, Tjaša Šuštar, Ana Ahačevčič, Žiga Lukman, Silvo Bukovec, Marjan Bunič, Uroš Ramfel ter Nada in Dečo Žgur. Z inštrumenti pa so ustvarjali Silvo Bukovec, Jurij Rus, Andrej Pušenjak, Kristjan Strojan, Jaka Ahačevčič ter Livija Žagar.
Pesem svetovnega dneva mladih premierno v studiu in etru
„Počaščeni smo, da jo lahko predstavimo pred vami. To je himna svetovnega dneva mladih v Krakovem na Poljskem, avtor je Poljak.“ Čeprav je svetovni dan mladih šele prihodnje leto, je pesem napisana prej, da se jo mladi lahko naučijo. „Naslov je vzet iz gesla svetovnega dneva: Blagor čistim v srcu, kajti njih je nebeško kraljestvo.“
Nada Žgur, voditeljica zasedbe Alfa in omega, je avtorica mnogih skladb, priredb in projektov, kot sta Jazz sacral, Lifeteen maše, ki so prinesle veliko svežine v slovensko Cerkev. Od kje navdih in moč za to? „Začeli smo z druženjem pri Lifeteen mašah, ki so bile naprej za Bežigradom. In tudi večina mojih prijateljev, ki so tukaj, je Bežigrajčanov. Od ustanovitve skupine je že 12 let. Vsako soboto smo prepevali v cerkvi za mlade, nato smo nadaljevali s snemanjem zgoščenke in se družili v Jazz sacralu. Moji nekdanji dijaki, tudi magistri jazza in profesionalni glasbeniki, smo skupaj in ustvarjamo.“
Silvo Bukovec skupaj z ženo Marijo piše pesmi, navdih jima je Božja beseda: "Zdi se mi, da Bog preko pesmi lahko komunicira z nami in mi z njim. Osebno jemljem Božjo besedo kot navdih, ne samo za pesmi, ampak tudi za življenje: za odnos v moji družini in za odnos do vseh soljudi. Božja beseda je beseda, ki postane meso, ki te začne spreminjati. In ko te spreminja, se spreminjajo tudi okoliščine. Če to povežem zglasbo, prve najine pesmi, ki sva jih ustvarila z ženo Marijo, so bile izpovedne. In to v smislu doživljanja tega sveta skozi oči Boga, skozi najino razodetje."
Lea Bartha je mlada pevka, trenutno razpeta med Križankami, študijem in službo. Prav v zadnjem času spoznava, kako človek obrača, Bog pa obrne: „Kar nekaj let sestavljam svojo glasbeno sliko. Poskušala sem priti na glasbeno akademijo, pa mi nikakor ni uspelo. Sedaj študiram muzikologijo. Veliko naključij je bilo, ki so mi prihajala na pot, da nikakor nisem mogla zaplavati v glasbene vode. Sčasoma sem ugotovila, da če bi bila v tem trenutku drugje, na primer v študiju v tujini, ne bi mogla biti del te ekipe, v kateri sem zdaj in res zelo uživam. Zdi se mi, da je vedno nam mano bdela Gospodova roka, ki me je usmerjala na točko, na kateri sem zdaj. Vseskozi me spremlja tudi Nada, ki je zlata nitka v mojem glasbenem življenju. In vse se je začelo takrat, ko sem jo spoznala in sem ji zelo hvaležna ta to.“
Ana Ahačevčič je mlada mamica, ki v skupini sodeluje skupaj z možem Jakom: „Rastem skozi to duhovno glasbo. Od nekaj sem zelo rada poslušala glasbena besedila različnih zvrsti. Moram pa priznati, da je to včasih velika težava, ker se ti vtisnejo v spomin stavki, ki niso nič posebnega. Tu pa smo dobili gradivo, ki je vredno naše pozornosti. Mislim, da nas melodija vpelje, pripravi teren, besedilo pa daje svoj pečat.“ Kako Ana pričuje veselje, ki ga kristjani najdemo v veri? „Želim si, da bi vsak preko Boga našel svojo pot. V duhu Velike noči, ki je za nami, bi res lahko vsak dan znova izbrali Jezusa in veselje. Slaviti moramo Gospoda in upati, da bo to videl še kdo. Zadnje čase pa sama skozi otroške oči vidim, da je Bog tukaj, ne glede na vse težave. Bog je tukaj, Bog živi!“
Večer smo začeli s premierno izvedbo himne mladih za prihodnje leto, končali pa z Zarjo upanja, himno svetovnega dneva mladih v Braziliji pred nekaj leti. Tam je bil tudi Žiga Lukman: „Spomnim se osrednjega dogodka na plaži Copacabana, kjer je bilo več kot tri milijone mladih. Ne gre za številko, gre za mlade in tišino, ki je nastala med adoracijo in se me je globoko dotaknila. Še zdaj dobim kurjo pol, ko se spomnim tega. Nepozabno doživetje, zame novo življenje. In da ne pozabim, naslednji dan je bil sploh poseben, ker sem pri sveti maši s papežem praznoval 20. rojstni dan. To pa je bilo doživetje, ki ga najbrž ne bom nikoli več doživel.“
Nada Žgur je poseben večer zaključila s povabilom: „Vsi smo poklicani, da se opogumljamo. Pojdimo v svet in bodimo oznanjevalci!“