Zavod Ž!vim - Podprimo življenje
Slovenija | 15.05.2015, 11:31 Nataša Ličen
Vsak človek ima pravico do življenja, od spočetja do naravne smrti, pravijo pri Zavodu Ž!vim, ki deluje od leta 2011. Njihovo poslanstvo je pomagati otrokom in njihovim staršem, ki se soočajo z nenačrtovano nosečnostjo in tistim, ki trpijo zaradi posledic splava. Deluje na področju osveščanja in razkrivanja neresnic nerojenega človeškega življenja, umetne prekinitve nosečnosti, postabortivnega stresa in kontracepcije. V želji premostiti obup in ne-veselje do življenja pa letos drugič zapored pripravljajo tudi koncert, s katerim bodo širili veselje do življenja in z zbranimi dobrodelnimi sredstvi skušali pomagati staršem v stiski.
Katarina Nzobandora z Zavoda Ž!vim: »V trenutku združitve prvih dveh celic, v trenutku spočetja, nastane nov človek. Ob rojstvu smo stari že devet mesecev. Ljubezen ne more biti zaprta med štiri stene, med dva človeka, ljubezen se vedno daruje in gre navzven. Zato je normalno, da si vsak od nas želi dati življenje. Naša družba pa nam sporoča prav nasprotno, pomembno je, da smo mladi, fit, lepi, sklesani in uspešni. Otroci pa so zunaj tega in ga mnogi vidijo kot problem. Nosečnost se obravnava že skoraj kot bolezen, kar je smešno. To izvira iz tega, ker smo pozabili, kakšen čudež smo. Ko ne spoštujemo sebe, ne moremo spoštovati drugega. Če se ne veselimo svojega življenja, se bomo težko veselili življenja drugih. Kako se lahko zaščitimo pred ljubeznijo? Naša plodnost ni bolezen in nekaj nezdravega. To se mi zdi absurdno. Ko predavam o lepoti ženske, o spoštovanju fantov in deklet, da najdejo darove v sebi, vidim v očeh mladih tudi solze.«
Želimo spodbuditi k veselju za življenje
»Že lanski koncert je bil za nas veselje, bil je vrhunski in zato smo tudi letos povabili takšne glasbenike, ki skupaj z nami verjamejo v nedotakljivost življenja, da je treba ljudi opogumljati za veselje. Na vsakem koraku se seje trpljenje, smrt, prav z namenom obupa. V osnovi gre za kulturo smrti, ki je bila namensko izpuščena v svet, gre za načrtno spreminjanje miselnosti ljudi. Mediji imajo tu veliko moč. Preko plakatov, glasbe, filmov, reklam, preko šolstva, sodstva, medicine dobivamo te iste informacije. Iz vseh smeri nam ponujajo splav, smrt. Vse to ustvarja luknjo, praznino v ljudeh, ki jo je potem treba zapolniti in to si želi svetovna »elita«. Celotna potrošniška ekonomija temelji na tem, da smo ljudje ranjeni, da smo prazni in izgubljeni. Da gremo potem po novo majico, po nov telefon in avto. Sledi depresija in tu določena smer farmacije krasno cveti. Potrebujemo seveda tudi kontracepcijo, za katero gredo milijarde. Vse je povezano, celotna potrošniška miselnost sloni na tem, da mora biti človek nesrečen. Srečen človek namreč ne potrebuje vsega prej omenjenega in je zato kot potrošnik nezanimiv, ker ne kupuje in ne troši po nepotrebnem.«
Smo Slovenci za življenje?
Aleksander Mežek: »Slovenci smo morda nekoliko »tmorni«, kot rečemo Gorenjci, vidimo najprej slabo in morda po kratkem razmisleku potem šele vidimo tudi dobre plati. Dobro bi bilo, če to obrnemo in najprej vidimo pozitivno. Brez čustev in duhovnosti ne gre. Treba je razmišljati, kako povedati in na kakšen način, da z glasbo sežemo dlje in pod površje. V vsaki stvari moramo poiskati izhod, da gremo lahko naprej. Življenje samo nas poganja naprej. Življenje nezaustavljivo raste naprej, nič ga ne more zadržati.«
Nataša Bijeljac Kores iz skupine Tvoj glas: »V naši skupini imamo veliko čudežev, otrok, ki so prišli v našo glasbeno skupino. Marsikaj se spremeni. Otroci spremenijo prioritete, je postavljen na prvo mesto, je pa zelo lepo. Prav gotovo nisem nesvobodna zaradi otroka. Z rojstvom otroka se nekaj spremeni, ljubezen se neopisljivo poveča."
V torek, 19. maja, vabljeni ob 19.30, v Antonov Dom na Vič v Ljubljani, kjer Zavod Ž!vim pripravlja koncert »GLAS življenja – ZA življenje«. Nastopili bodo odlični glasbeniki, vstop je prost. Posnetek koncerta boste lahko slišali tudi v sklopu Petkovih zabavnih večerov na radiu Ognjišče.
http://www.zavod-zivim.si/aleksander-mezek-moje-pesmi-so-moja-osebna-izpoved/
