Dokler ne vemo, za kaj gre, so stiske najhujše

Oddaje | 04.05.2015, 14:30 Nataša Ličen

Ta stavek je v oddaji Za sožitje, ki je na Radiu Ognjišče na sporedu vsak četrti torek v mesecu zvečer ob 20. uri, izrekel antropolog dr. Jože Ramovš ob pogovoru, kako negovati ostarele in onemogle svojce in kako ob tem poskrbeti tudi zase. Pregovor, da je boljši zdrav osel, kot mrtev konj, drži in se ga je treba držati. Bolje, da poskrbimo zase, toliko, da pri oskrbovanju zmoremo napore, telesne, duševne, duhovne in socialne, da imamo dovolj moči in volje. Samo to je pot. V krščanstvu je temeljna zapoved, ljubi bližnjega kot samega sebe. To pomeni, da drugega ne moremo ljubiti bolj kot sebe. Zato, če ne poskrbimo zase, omagamo in ne moremo skrbno in z ljubeznijo negovati drugega. Če ne premoremo ljubezni do sebe, je ne moremo predajati drugim.

Če ne ljubimo sebe, ne moremo ljubiti drugih

Dr. Jože Ramovš: »Če rečemo samo, poskrbi zase, vsak pomisli na kaj drugega, nekdo na hrano, drug na rekreacijo in podobno. Zato je prvo vprašanje, za kaj vse moramo poskrbeti. Pravilni odgovor je, poskrbeti moramo za šest področij. Prvič, za telo. Podučiti se moramo, kako pravilno dvigovati, recimo sto kilogramov težkega moža, ki je za marsikoga lahko težak telesni napor. Zato je treba poskrbeti za zdravo telesno kondicijo, da se dovolj gibljemo in smo s tem pri močeh. Skrbimo za hrbtenico, se podučimo, kako dvigovati in prestavljati onemoglega. Tega se lahko naučimo v desetih minutah. Drugo je duševno zdravje. Če se zavedamo slabe volje, najdemo tudi načine, kako jo obvladati. Če pa se slabe volje ne zavedamo, pa nas le-ta lahko utopi kot močvirje. Zato imamo pamet, da se teh težav zavedamo. Ob slabi volji so tudi grde besede in nasilje. Treba se je torej zavedati slabega razpoloženja in to je že nekaj. Ne smemo biti samozadostni, češ, vse vem in znam. Figo znamo in vemo. Biti moramo zdravo radovedni, radovednost pa je kos ponižnosti in ponižnost je to, da v drugem najdemo, česar sami nimamo. Da nismo napihnjeno samozadostni. Duševno nas nese prav to, da se ne učimo od drugim in mislimo, da vse vemo in znamo. Čustveno inteligenco moramo dvigovati.«

Ponižnost je osnovna vrednota pri sobivanju

Dr. Ramovš: »Ponižnosti ne moremo jemati samo kot duševno vrlino, kot znanje recimo, to je le s čustvenega, razumskega stališča. Ponižnost je treba jemati v celoti, gledati nanjo v celoti stvarstva. V tej celoti smo del, nismo vse in nismo nič. Smo pa pomemben del, imamo svoje mesto. V vsakem trenutku življenja moramo sprejeti dejstva. Če smo bolni, je to izziv, naloga, ki jo moramo sprejeti, sprejeti bolezen. Bodimo »prizemljeni«, stvarni. In ponižnost je sprejemanje dejstev. Učimo se pokorščine. Ni situacije v našem življenju, ki bi bila nesmiselna. Če to razumemo in zmoremo živeti, govorimo o duhovni kondiciji. Gre za svobodo odločitve. S svobodo odločitev za tisto, kar ima prednost, pa razvijamo tudi odgovornost, do sebe in drugih. Poglejte, frizura je lepa stvar, je telesna značilnost, prav tako kot vse odločitve, ki jih sprejmemo, so naše odločitve in naša svoboda ter odgovornost. Slišati je teoretično, abstraktno, toda svoboda in odgovornost sta volan življenja.«

Veliko tehtnih, življenjskih resnic smo slišali v aprilski oddaji Za sožitje. Priporočamo poslušanje oddaje v celoti.