Mladi Dolenjci
Mladi Dolenjci: Narodnozabavna glasba nam je bila položena v zibelko
| 20.04.2015, 22:28 Rok Mihevc
Oddaja Prijatelji Radia Ognjišče je bila tokrat prav posebna. Iz našega velikega studia je odmevala narodnozabavna glasba, ki je z lepimi melodijami in besedili božala po duši naše poslušalce in poslušalke. Na vabilo so se odzvali Mladi Dolenjci, ki so s svojo iskrenostjo pričarali lep večer. In ta koncert je bil tudi zahvala vsem našim prijateljem, za zvestobo in dolgoletno sodelovanje, hkrati pa tudi spodbuda za vse, ki bi se želeli vključiti v našo veliko družino.
O ansamblu Mladi Dolenjci
Nocoj je druga rekla mi, Očka bom postal, Brez otroških oči je le nekaj pesmi, po katerih so Mladi Dolenjci najbolj prepoznavni. Za nastanek ansambla je bil kriv nogomet, kjer so se spoznali in ta šport jih poleg glasbe povezuje še danes. Lado Šurla, Tomaž Kastelic in Simon Lukšič so skupaj že 19 let.
Doma so iz Podgorja, to je okolica Novega mesta. „Tam je narodnozabavna glasba res na prvem mestu in to smo doživljali že kot otroci. Bila nam je položeno v zibelko in lahko rečem, da smo pristni narodnjaki. To glasbo imamo preprosto v krvi. Vedno igramo iz srca in se nam ni treba posebej truditi za to.“
Harmonika je inštrument, ki je prišla pod kožo mnogi mladini, tudi harmonikarju Tomažu. „Pri naši hiši je bil oče ljudski godec, tako da mi je bila harmonika v zibelko položena. To glasbo sem spremljal in se počasi začel tudi sam učiti, bil sem samouk. Iskreno povedano, sem tudi kar nekaj radio-kaset uničil na ta račun. Sistem ljudskega godca mi ni odgovarjal in moj prvi vzornik je bil Franc Mihelič in sem ga zelo posnemal.“
Ko so kot ansambel začeli svojo glasbeno pot, ta zvrst glasbe takrat ni bila priljubljena, sploh pa ne pri mladini. Simon to pove iz prve roke, saj je bil takrat najstnik. „Po počitnicah sem prišel v šolske klopi in morali smo napisati doživljajski spis, kaj smo počeli čez poletje. Napisal sem, da smo ustanovili ansambel in to narodnozabavni. Lahko si mislite, da so me vsi samo čudno gledali, kot bi padel z Marsa. Isti ljudje danes prihajajo na veselice in prepevajo naše pesmi.“
Mladi Dolenjci so nastopali tudi na maturantskih izletih po Španiji. Simon: „Iz potovalne agencije so navezali stik z nami in nekako smo se na njihovo nagovarjanje odločili, da gremo poskusiti. Meni je bilo čudno, ker sem bil tudi sam na tem izletu in ta zvrst glasbe ni bila za tja. Bili smo skeptični, ampak potem smo bili zelo pozitivno presenečeni, ko smo videli ta nacionalni naboj. Odzivi so bili neverjetni in to smo ponovili še petkrat.“
Naši gostje menijo, da tujina pesmi doda nacionalni naboj. „Ko ljudje v tujini zaslišijo slovensko pesem in ko vidijo slovensko zastavo, so to pristna čustva, ki izhajajo iz tebe. Ko vidiš te ljudi, je to nekaj nepopisnega. Tam so Slovenci res pravi Slovenci, oni znajo bistveno bolj ceniti to kar imamo. Na naših nastopih tam so tekle solze, vriskali so z nami, res je bilo nekaj posebnega. Zanimive so mi bile zgodbice ljudi, starih 80 let, ki pravijo, da bodo še enkrat prišli v Slovenijo živeti. Takrat, ko smo prišli, smo začutili slovensko domovino. In dajmo jo začutiti tudi mi. Večkrat, kot jo sicer.
Skupaj že 19 let
Kot pravijo Mladi Dolenjci imajo to glasbo res radi. To jih drži pokonci, poleg te ljubezni pa tudi njihove družine. Tomaž: „Ta ansambel mi je razkril življenjske tegobe in kaj življenje prinaša. Ne znam si predstavljati, kaj bi počel danes, če teh 19 let ne bi preživel z njima. Ne bom rekel, da sem pripravljen na življenje, ker to nikoli nisi, ampak mislim, da se lažje odločam na določenih točkah življenja. Vsi imamo službe, osemurni delovnik, vikendi so zasedeni, kar ostane, smo z družinami.“
Ali alkohol in glasba sodita skupaj?
Mladi Dolenjci menijo, da ne. „Alkohol in ritem, to ne gre skupaj. Mi se držimo pravila, da med nastopom ni nobenega alkohola. Mogoče včasih na kakšni veselici, kjer je tudi hrana, spijemo kakšno pivo, ampak to je bolj izjema. Se mi zdi, da nismo pravi „muskontarji“, ki bi se po veselici za šankom držali še štiri ure. Smo pač taki, da ko je vsega konec, se usedemo v avto in se odpravimo k svojim domov.“
V pesmih Mladih Dolenjcev gre za zgodbe, ki nas ponesejo v nekaj, kar prihaja iz življenja. „Na različne načine nastajajo naše pesmi. Včasih je naprej melodija, včasih je samo ideja, kot je na primer „Nocoj je druga rekla mi“. In potem mi to predamo enem izmed besedilo piscev in to sestavimo, uglasbimo, aranžiramo in postavimo v neke tire, za katere mislimo, da nam najbolj odgovarjajo.“ Mladi Dolenjci od začetka niso imeli nobenega mentorja. „Enostavno smo se usedli skupaj in zaigrali, kasneje tudi zapeli. Glasba, ki jo proizvajamo oz. s katero nastopamo nastaja spontano, kar se tiče aranžmaja, pa je preprosto; jaz začnem, Simon prime zraven, nato še Tomaž. Vsi vemo, kaj narediti in ne rabimo posebnih vaj. Mislim, da imamo s tem kar srečo.“
Lado: „Če bomo imeli zdravje, je to vse kar rabimo, da bomo nastopali še dolgo časa. In ob 20. obletnici obljubljamo novo zgoščenko in takrat bo tudi veliki koncert. Če ne pretiravaš, lahko edino tako uživaš. Delamo to, kar naredimo in to maksimalno. In vse kar naredimo, naredimo sami. In glede na vse, kar smo doživeli mislim, da je bila naša pot edina pravilna.“
Mladi Dolenjci še optimistično spodbujajo: „Tisti, ki uživamo v tej glasbi, nimamo nobene konkurence, saj s tem ohranjamo to glasbo. Najbolj pomembno pa je, da če bo mladina imela rada narodnozabavno glasbo, bo ta glasba obstajala še dolgo.“
