V Vicenzi konec tedna največji sejem religiozne opreme na svetu
Cerkev na Slovenskem Nataša Ličen
V biseru renesančne Vicenze na severovzhodu Italije bo konec tedna, od 18. do 21. aprila, svetovni sejem za cerkvene potrebščine, liturgično in cerkveno umetnost, poimenovan Koine, ki se odvija vsaki dve leti, ponavadi po velikonočnem času. Sejem ima dolgoletno tradicijo, saj ga pripravljajo od leta 1989 in združuje obrtnike, umetnike, oblikovalce, cerkvene arhitekte ter prikaže proizvodnjo izdelkov in storitev kakovostnih vodilnih mednarodnih izdelovalcev in dobaviteljev. Sejem Koiné je kraj, kjer so prikazane tako novosti kot avtentični izdelki, kjer je viden razvoj in širina liturgičnega oblikovanja, vse do načrtovanja cerkva in obnove sakralnih prostorov. Tja se letos odpravljajo tudi nekateri sodelavci Ognjišča.
Sejem Koine največji na svetu
Drugod po svetu podobnega dogodka ni, vsaj v tako velikem obsegu ne in da bi pokrival celoten svet. V Vicenzo tako prihajajo vsi, ki so kakorkoli povezani s tem področjem. Mnogi se na sejmu učijo novih pristopov, načinov izdelave, dobijo navdih in se seznanijo z najnovejšimi smernicami ter liturgičnimi modeli v sakralni umetnosti. Na približno 22. 000 kvadratnih metrih razstavnih površin se bo letos predstavilo 360 razstavljavcev.
Jernej Hrovatin: »Sejem Koine, sejem ponudnikov religiozne opreme, ponuja še več kot zmore zaobjeti ta beseda. Pridejo ljudje z vsega sveta in tega se že zelo veselim, saj se podobnega dogodka še nisem udeležil. Mislim da bo le en dan za ogled kar premalo. Na tem področju se prepletajo umetnost, etnologija, dediščina in hkrati tudi nova stremljenja. Zanimivo je opazovati, kako iščejo nove poti, kako bi ustaljene artikle izpeljali drugače in jih predstavili ljudem. Med mladimi je več posluha za novosti, za bolj radikalen pristop, med tem ko je starejša generacija res bolj tradicionalna. V Sloveniji ni veliko izdelovalcev tovrstne opreme. Lesene izdelke na primer uvažamo iz Tirolske in marsikdo je ob tem kar žalosten, ko to povem, ker imamo pri nas toliko lesa in tudi mojstrov, ki znajo izdelovati lesene kipe. Slovenci imamo odnos do nabožnih predmetov in jih kupujemo ter si jih podarjamo. Tega je še vedno kar precej. Se pa odpirajo tudi nova vprašanja, kaj storiti s predmeti, ki smo jih podedovali, pa jih ne potrebujemo več, kam z njimi, komu jih dati in podobno.«
