Pogovor o
Ko ateistična levica prebuja katoličane
Slovenija Tone Gorjup
V zadnjem Pogovoru o ... smo razmišljati o nas kristjanih ter našem mestu v Cerkvi in družbi. Pri tem smo za izhodišče vzeli zadnji spopad, ki ga je povzročila rokohitrska redefinicija zakonske zveze, ki je posegla v enega izmed temeljev civilizacije in obenem tudi krščanske vere. Reakcija s strani vernikov pa tudi Cerkve, za mnoge ni bila pričakovana, a je naravna, je dobrodošla in tudi državotvorna.
Začeli smo pri dogajanju v državnem zboru, ko je levica najprej na hitro zbrisala moža in ženo iz zakonske zveze, zatem pa zaustavila zbiranje podpisov v podporo referendumu o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. V razpravi poslank in poslancev, pa tudi v odzivih medijev se je pokazalo, da smo kristjani dežurni krivci za marsikaj. S tem so se strinjali tudi naši sogovorniki. Klarentinec p. Branko Cestnik ugotavlja, da so večinski mediji sledili levici, sicer pa skušali čimbolj blažiti novico, da ne bi preveč vznemirjali „šankovske“ javnosti. Mediji so po njegovih besedah v glavnem poudarjali, da ima levica prav, da smo „spielverderberji“ spet katoličani. Sprva enotna drža, pa zdaj, ko se je dvignila katoliška javnost, dopušča tudi drugačna razmišljanja.
Slovenka leta Sonja Pungertnik je v odzivu na to povedala: „Jaz mislim, da je ta zakon, ki se je sprejemal po tako kratkem postopku, in da so imeli željo čim bolj izključiti javnost, povzročil reakcijo. Prišlo je do tega, da smo kristjani, hvala Bogu, enkrat dobili od svojih pastirjev jasno besedo, jasno usmeritev in tudi razlago. Ob tem je pravzaprav prišlo do tega, da je Cerkev s svojo reakcijo povzročila to, kar na levi niso želeli.“ Sonja se kot kristjanka, morda tudi zaradi vloge, ki jo ima ta trenutek, še nikoli ni čutila tako izpostavljene češ: „Vi pa nimate ... Kaj se oglašate kot kristjani!“ Kot del krščanske skupnosti je zdaj prvič doživela to javno izpostavitev. Meni tudi, da je v tem primeru letelo malo več na nas, kot smo bili navajeni. Po drugi strani se ji zdi, da je to tudi prav. Konec koncev nas mora nekaj spodbosti, da se zbudimo, je še dejala.
Matej Cepin iz Socialne akademije pa je dogajanje v državnem zboru in širšem prostoru občutil „predvsem kot demokratični „manjko“, kot pomanjkanje iskrenega zavestnega dialoga, in iskanje skupnih rešitev, kar naj bi demokracija bila, ampak kot taktiko „bliskovite vojne“ kot taktiko čim hitreje s čim manj dialoga spraviti stvari skozi tako kot so v neki podobni obliki šle skozi v Španiji. Še bolj ga skrbi, da v Sloveniji skoraj nihče več ne verjame v demokracijo, v zavezujoč dialog, v pogovor in v iskanje skupnih rešitev. Po njegovem mnenju dialog skoraj ni več mogoč. Osnovni pojmi: kaj je človekova pravica, kaj je življenje, kaj je starš ... Vsi ti pojmi so postavljeni na trgu, kjer se bojujejo različne ideologe in svetovni nazori. Kot je še dejal, se ti pojmi v „vojnem stanju“ ne morejo definirati.
P. Branko Cestnik je že v svojem blogu zapisal: „Draga ateistična levica, morda še največ narediš za nas, ko nas tepeš. Hvala ti za ta trud in za skrb, da katoliški duh ne usahne v coni udobja!“. Nam pa je pojasnil zakaj!? „Ker se je dotaknila nečesa zelo svetega, temeljnega. Dotaknila se je prve strani Svetega pisma. Tu mi kar tako ne bomo odstopili.“ Cestnik je prepričan, da trenutno ne razumejo, zakaj smo mi tako vzrojili, a sčasoma bodo razumeli.
Več o tej temi, ki je le ena izmed mnogih, v tokratnem Pogovoru o, pa na naši spletni strani ali v radijskem audio arhivu.
