Sedež Evropske komisije v Bruslju
Sporazum o prosti trgovini po oceni Bruslja dober tudi za manjša podjetja
Petra Stopar
V New Yorku se je začel deveti krog pogajanj o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (TTIP), ki je v Evropi tarča ostrih kritik. Evropska komisija po drugi strani poudarja, da sporazum o prosti trgovini ne bo koristil le velikim korporacijam, ampak tudi malemu gospodarstvu. Pred tremi leti je namreč v ZDA izvažalo 150.000 evropskih malih in srednjih podjetij, ki so prispevala 28 odstotkov evropskega izvoza v ZDA.
Pogajanja o sporazumu, s katerim naj bi čezatlantski partnerici ustvarili največje območje proste trgovine na svetu z 820 milijoni ljudi, so se začela pred približno dvema letoma, a doslej niso prinesla otipljivega napredka.
„Kdorkoli pravi, da je sporazum namenjen samo velikim podjetjem, govori neumnost. Prav mala podjetja so tista, ki so že vstopila ali bodo kmalu vstopila na ameriški trg, in so zmožna ustvariti rast in delovna mesta, ki jih Evropska unija tako močno potrebuje,“ je ob predstavitvi poročila Evropske komisije o vplivih TTIP za mala in srednje velika podjetja poudarila evropska komisarka za trgovino Cecilia Malström.
Sporazum o prosti trgovini med ZDA in Evropsko unijo bi po navedbah Bruslja lahko odpravil številne izzive, s katerimi se v trgovanju z ZDA trenutno soočajo manjša podjetja. Po besedah Malströmove „podjetja najpogosteje opozarjajo na potrebo po ureditvi skladnosti tehničnih pravil s pravili za izvozno blago, prav tako pa opozarjajo na dvojni inšpekcijski nadzor nad farmacevtskimi proizvodi, izpostavljajo zahteve za testiranje vnetljivosti blaga ter označevanje kemičnih snovi“. Prav tako podjetja opozarjajo na izpolnjevanje dragih carinskih zahtev ter razlike med predpisi posameznih držav ZDA. Pri storitvah so največja težava omejitve pri gibanju ljudi.
„Radi bi poenostavili in odstranili nepotrebne prepovedi ter podvajanje inšpekcij, vendar potrebujemo čas. Nočemo namreč preveč zniževati standardov zaščite, ki jih imamo v Evropski uniji, ali pa spreminjati zakonodaje,“ je pojasnila komisarka za trgovino. Nasprotniki se namreč bojijo zniževanja visokih evropskih okoljskih, prehranskih in drugih standardov ter zahtevajo čim več preglednosti v strahu pred skrivnimi dogovori v škodo evropskih potrošnikov.
