EU o migracijah na izrednem zasedanju v Luksemburgu
| 20.04.2015, 12:31 Petra Stopar
V Luksemburgu bo izredno zasedanje zunanjih in notranjih ministrov Evropske unije, ki bo na poziv visoke zunanjepolitične predstavnice unije Federice Mogherini posvečeno problematiki migracij. V nedeljo ponoči se je namreč v Sredozemskem morju zgodila najhujša begunska tragedija doslej, saj se je prevrnila ladja, na kateri je bilo med sedemsto in devetsto prebežnikov. V Bruselj prihajajo pozivi o krepitvi nadzora prebežnikov v Sredozemlju in opozorila, da celotne odgovornosti ne more nositi le Italija, ki je večinoma prva postaja beguncev na poti v Evropsko unijo.
Po trenutnih navedbah je brodolom, ki se je zgodil 120 kilometrov južno od italijanskega otoka Lampedusa in 100 kilometrov od Libije, preživelo le 28 ljudi, reševalci pa so našli 24 trupel. Ta so že pripeljali na Malto. Nesreča se je zgodila, ko so italijanske in malteške oblasti v soboto okoli polnoči prestregle klic na pomoč z ribiške ladje z migranti. Italijanska mornarica je k njej poslala portugalsko tovorno ladjo King Jacob, ki je bila v bližini. Ko se je slednja bližala, so jo prebežniki skušali opozoriti nase, pri čemer so se nagnetli na eno stran plovila ter ga tako prevrnili.
Če bo število smrtnih žrtev potrjeno, se bo ta tragedija zapisala v zgodovino kot največja nesreča kake ladje z begunci v Sredozemlju doslej. Doslej je za najhujšo nesrečo veljala tista pri Malti septembra lani, ko je utonilo približno petsto ljudi. Takrat so tihotapci namerno potopili ladjo, ko so skušali tiste na krovu prisiliti, da presedejo v manjše plovilo. Papež Frančišek je svetovne voditelje včeraj pozval k odločnemu ukrepanju: „To so moški in ženske kot mi, bratje, ki iščejo boljše življenje in srečo.“ Italijanski premier Matteo Renzi je takoj vzpostavil stike z evropskimi partnerji in se zavzel za pripravo izrednega vrha Evropske unije o tej temi že v tem tednu.
Po podatkih iz Rima je od začetka letošnjega leta v Italijo prispelo več kot 23.500 prebežnikov, do konca leta pa naj bi številka presegla 200.000. Prva diplomatka unije Mogherinijeva je ob prihodu v Luksemburg o treh vidikih problema migracij povedala: „Prvi vidik je Libija. Vemo, da je to privilegiran kanal za prehod prek Sredozemskega morja. Tu je bistven boj proti tihotapskim organizacijam z ljudmi. Drugi vidik je povečati prisotnost na morju. Z notranjimi ministri bomo razpravljali o vlogi Frontexa in misije Triton ter o tem, kako bolje deliti odgovornost vseh držav članic unije pri sprejemanju beguncev in migrantov.“ Po besedah podpredsednice Evropske komisije ob tragedijah v zadnjih dneh, mesecih in ni več opravičila za slabo delitev odgovornosti. Tudi švedska zunanja ministrica Margot Wallstrom opozarja: „Dogovoriti se bomo morali, da so za pomoč beguncem odgovorne vse države članice na bolj enakovreden in pravičnejši način, kot je bilo to do danes.“ Še bolj konkreten je bil evropski komisar za sosedsko politiko Johannes Hahn, ki je dejal, da „to ni samo problem Malte in Italije, ampak vse osemindvajseterice“.
Italija je v preteklosti že večkrat opozorila, da je velik naval beguncev preveliko breme za eno samo državo. Spomnimo, da je konec lanskega leta Italija končala operacijo Mare nostrum, v kateri je aktivno iskala in reševala morebitne begunce na morju. Evropskih partnerjev namreč ni uspela prepričati, da bi ji pomagali nositi breme devetih milijonov evrov stroška operacije mesečno. Nato je akcijo Mare nostrum delno zamenjala precej manjša evropska operacija, imenovana Triton, ki pa razpolaga s precej manj sredstvi in tudi človeškimi silami.
K solidarnosti in delitvi bremen pri sprejemanju beguncev pozivajo tudi v Organizaciji Združenih narodov. „Pomembno bo omogočiti nove možnosti za naseljevanje in izvajanje humanitarne pomoči, imeti bolj prilagodljivo vizumsko politiko in še bolj skrbeti za to, da bi begunske družine ostale skupaj,“ je poudaril visoki odposlanec OZN za begunce Antonio Guterres. Ob tem je italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni Silveri opozoril, „da največjo grožnjo predstavljajo tihotapci, saj zadnje tragedije ni povzročilo pomanjkanje pomoči prebežnikom“.
