Gašperšič razmišlja o posebnem infrastrukturnem skladu
| 28.04.2015, 11:00 Petra Stopar
Potem ko se je februarja sklenila javna razprava o strategiji razvoja prometa v Sloveniji, mora Ministrstvo za infrastrukturo podrobneje opredeliti aktivnosti za njeno uresničitev. Minister Peter Gašperšič se zaveda, da je želja in potreb na področju infrastrukturnih projektov toliko, kot znaša letni državni proračun, a denarja za vse potrebe enostavno ne bo mogoče zagotoviti. Med rešitvami se omenja ustanovitev posebnega sklada.
Pred ministrstvom so veliki izzivi. „Stanje omrežja glavnih in regionalnih cest in železniške infrastrukture se je v zadnjih letih močno poslabšalo. Posledično naraščajo stroški gospodarstva in prebivalstva. Ta negativen trend je treba presekati in zagotoviti vzdržno investicijsko vzdrževanje,“ je na nedavnem kongresu o cestah in prometu v Portorožu dejal Gašperšič.
Na ministrstvu ob tem razmišljajo, kako narediti razpoložljiva sredstva za projekte prometne infrastrukture bolj operativna. Kot pravi minister, mnogokrat lahko z razpisom za izvajalca del začnejo šele v začetku gradbene sezone, kar običajno pomeni, da bo gradbišče pozimi mirovalo, da bo projekt časovno bolj razvlečen, stroški izvedbe višji, uporabniki pa nejevoljni.
„Zato menimo, da bi bilo smiselno oblikovati poseben infrastrukturni sklad, v katerem bi se zbrala sredstva iz naslova namenskih dajatev. Na tem mestu moram poudariti, da ne zagovarjamo nove dajatve, ampak rešitev, po kateri bi se določen delež zbranih trošarin namensko odvedel v ta sklad,“ je dejal. Prednost takšnega sklada bi bila med drugim možnost, da se razpise izvaja že zgolj na podlagi predvidenih prilivov v sklad.
Minister se zaveda tudi pomena projektov tretje razvojni osi, ki da zahtevajo velika vlaganja, po drugi strani pa tudi na drugih razvojnih oseh obstajajo enake potrebe. Še posebej se mu zdi pomembna izgradnja avtocestnega odseka do Gruškovja, s katerim bo vzpostavljena celovita cestna povezava z Avstrijo in Hrvaško, pri tem pa na ministrstvu pričakujejo, da bodo končni stroški nižji od ocenjene vrednosti del.
