Pogovor o: proces privatizacije se nadaljuje „premišljeno“

Slovenija | 23.04.2015, 12:54 Tanja Dominko

Potem ko je v zadnjem obdobju privatizacija zasedala precej medijskega prostora, smo o tej temi pripravili oddajo Pogovor o. Zanimalo nas je, kaj o prodaji Telekoma menijo v vseh parlamentarnih strankah, kako se bo odvijala nadaljnja prodaja 60 podjetij, ki sicer javnosti še niso znana, pa tudi, kako so zadovoljni z vladni reformnim programom, katerega priprava je v sklepni fazi. V studiu so se nam pridružili Bojan Krajnc, SMC, Bojana Muršič, SD, Uroš Prikl, Desus, Suzana Lep Šimenko, SDS, Franc Trček, ZL, Maša Kociper, ZaAB, in Matej Tonin, NSi.

V Socialnih demokratih so doslej postopkom privatizacij večkrat nasprotovali. Bojana Muršič je dejala, da je Slovenija danes v bistveno boljšem položaju, kot je bila, zato so do privatizacije zadržani. „Ko je vlada v prejšnjem mandatu sprejela seznam 15-ih podjetij za prodajo, so bili pogoji za državo slabi, na naša vrata je trkala trojka. Zdaj v Sloveniji beležimo gospodarsko rast, zato je potrebno vsako privatizacijo osmisliti zelo konkretno, kaj nam bo prinesla. Telekom je pomemben s strateškega vidika, zato smo imeli tukaj svoje stališče, prav tako se ne strinjamo s prodajo Žita.“ A Muršičeva vseeno poudarja, da privatizaciji kot taki ne nasprotujejo.

Medtem pa je Bojan Krajnc, SMC, poudaril, da je državno lastništvo precejšnje. „V SMC ocenjujemo, da je sorazmerno počasen umik države iz gospodarstva naredil nekaj škode. Učinkovitost poslovanja teh podjetij v preteklosti je bila slabša kot v drugih podjetjih v tej panogi. Tudi po deležu državnega lastništva je Slovenija v EU na samem vrhu. Delež države v lastništvu podjetij znaša celo okoli 40 odstotkov, kar predstavlja 14 milijard evrov.“

V Desusu se s tem strinjajo, priznavajo pa, da je treba pri prodaji državnega premoženja biti preudaren, predvsem ne izvajati „prodaje podjetij na vsak način in na vsako ceno, pač pa premišljeno in čim več iztržiti, prej pa ugotoviti, kaj je za državo najbolje.“ Uroš Prikl je priznal, da so pri prodaje Telekoma „zelo zadržani“, saj niso doslej slišali prepričljivih argumentov za prodajo „in bi želeli to pretehtati“. Se pa strinja, da tolikšno govorjenje o tem ni dobro.

V opoziciji so v zvezi z nadaljevanjem prodaje Telekoma mnenja različna. Maša Kociper, ZaAB, pravi, da je treba zaveze spoštovati. „Kar se tiče paketa 15 podjetij ne sme biti dileme, smo zavezani k prodaji, se pa strinjamo, da ne pod neko normalno ceno.“ Matej Tonin, NSi, je zelo kritičen do vladnega spreminjanja stališč o prodaji podjetij. „Če bi Telekom prodali leta 2007, bi država zanj iztržila 1.700 milijonov evrov, če bi ga prodala v času Alenke Bratušek, bi zanj iztržila še 800 milijonov, če danes sprejmemo ponudbo Cinvena, dobimo še približno 560 milijonov evrov. Vse te stvari kažejo, da dlje kot s prodajo odlašamo, nižja je cena. Mi smo za to, da se prodaja izpelje čim prej po čim višji ceni.“

S tem denarjem po besedah Tonina lahko marsikaj naredimo, zgradimo kakšno cesto, odpremo kakšno bolnišnico. „Včasih te nasprotnike privatizacije težko razumem, zdijo se mi braniki posebnih interesov tistih, ki državna podjetja izčrpavajo, da se kanali odtekanja javnega denarja iz državnih podjetij ohranijo.“ Kranjc, SMC, je sicer v repliki na vprašanje, kam z denarjem od prodaje, odgovoril, da bo šlo „90 odstotkov za poplačilo državnega dolga, ki znaša trenutno približno 81 odstotkov BDP-ja, 10 odstotkov pa za demografski sklad“.

Franc Trček, ZL, ki sicer ni mogel mimo kritik celotne politike in njenih debat okoli privatizacije nasploh, je dejal, da se seveda zavzemajo za to, da se „takoimenovane marmeladarje odreže stran od Telekoma, marsikaj je bilo narobe v Telekomu, ampak če Švicarji ugotovijo, da je njihov telekom strateško tako pomemben, da ga zadržijo, če ima Finska ogromno državnega lastništva, ki ga kvalitetno upravlja … to je dejansko razprodaja.“ Trček se strinja, da država včasih ni dober lastnik, ampak „treba je imeti neke mehanizme, ki zagotavljajo nadzor“.

Suzana Lep Šimenko, SDS, je prav tako kot poslanec SMC, omenila, da ima naša država veliko državnega lastništva, po drugi strani pa imamo najnižji delež neposrednih tujih investicij v Evropi. Dokler bo delež državnega lastništva tako velik, toliko časa bo imela politika neposreden ali posreden vpliv na gospodarstvo. Državna podjetja so žal veliko slabša kot privatna.“ V SDS se zavzemajo za privatizacijo, ampak poudarjajo, da mora biti najprej sprejeti strategija o upravljanju državnih naložb, nato klasifikacija naložb, šele potem pride na vrsto prodaja.

V nadaljevanju pogovora je beseda tekla tudi o nadaljnjih postopkih prodaje, o tem, ali se bo vlada uspela poenotiti o seznamu naslednjih podjetij za prodajo in o nacionalnem reformnem programu. Več o tem pa v posnetku oddaje, ki ga najdete v avdio arhivu.