S. Damjana Tramte in s. Brigita Zelič
Prijateljstvo z Jezusom
Radijski misijon | 24.03.2015, 11:40 Blaž Lesnik
Tretji dan radijskega misijona smo naslovili: "Prijateljstvo z Jezusom". O različnih vidikih (veri, vzgoji in molitvi) tega prijateljstva razmišljata s. Damjana Tramte in s. Brigita Zelič iz Družbe hčera Marije Pomočnice. V prvem pogovoru sta izpostavili vero kot temelj za prijateljski odnos z Jezusom.
Vera! Kaj pravzaprav je? Kako do nje priti?
"Vera je najprej dar, velik Božji dar! Mnogi smo ta dar prejeli po veri naših staršev, starih staršev, tistih, ki so nas uvedli tudi v duhovno razsežnost življenja in nam omogočili prejem krsta", je povedala s. Brigita Zelič. Vera je milost, ker se podeljuje tistim, ki ne prispevajo ničesar, ker se daje celo z grehom zadolženim. Doživljanje vere kot osebnega Božjega daru je bilo blizu tudi ustanoviteljema redovne skupnosti hčera Marije Pomočnice.
Sv. Dominik Savio je rekel:"Rajši umreti kakor grešiti – torej: Rajši umrjem, kakor da bi izgubil prijateljstvo z Jezusom." Marija Dominika Mazzarello: “Lahko mi vzamejo vse, ne pa srca, ki ljubi Boga.” Sv. Janez Bosko je to dobro razumel. Vodilo njegovega duhovniškega in vzgojnega delovanja je bilo: "Daj mi duše, drugo vzemi."
"Pomembno se je zavedati tega dostojanstva, ki nam ga daje milost sv. krsta. Tega nas učijo pravzaprav vsi svetniki", je poudarila s. Damjana Tramte.
Drugi misijonski nagovor: vzgoja za prijateljstvo z Jezusom
Biti z nekom prijatelj gotovo predpostavlja, da to osebo poznaš ne samo po imenu, temveč da si v njej odkril lastnosti, ki te privlačijo. Kako torej lahko človek pride do prijateljevanja z Bogom, do takšnega poznavanja Boga, da ga začuti in doživi kot prijatelja? S. Damjana: "Za takšno prijateljstvo ni nikoli prezgodaj. Nasprotno, začne se v trenutku spočetja. Tisti hip, ko nas je Bog ustvaril in smo izšli iz njegovih rok, smo se srečali Njim. Kot primer je navedla pričevanja mamic, ki že v teku nosečnosti blagoslavljajo svojega malčka, zanj in z njim molijo, ga izročajo Mariji."
Sestra Brigita Zelič je razmišljala ob vprašanju, zakaj nekateri starši, ki se imajo za verne, ne krstijo svojih otrok, češ saj se bodo sami odločili, ko bodo dovolj stari. Tako jim pot prijateljstva z Jezusom otežijo.
Verska vzgoja mladostnikov je danes zahtevna. Kako jih ogreti za prijateljstvo z Jezusom? S. Damjana Tramte pravi: "To vprašanje je namenjeno tudi nam, odraslim. Vsaka vzgoja, tudi verska vzgoja, temelji predvsem na zgledu. Ali živimo našo vero tako, da prinaša veselje, da nagovori in pritegne k posnemanju? Formula salezijanske duhovnosti je veselje. Ne kakršnokoli veselje, ne tisto, ki sicer prinese takojšen užitek, pa hitro pusti praznega, ampak veselje, ki napolni do dna."
Osrednji misijonski pogovor
Tema osrednjega pogovora je bila molitev oziroma vprašanje, kako gojiti in razvijati naš osebni stik z Bogom, ki je živa Oseba. V katekizmu piše, da je molitev življenje našega novega srca, porojenega iz krstne milosti. Sestra Damjana:"Kako drugačno postane človekovo življenje, če nas molitev vedno bolj prepaja vsak trenutek dneva". Učitelji duhovnega življenja poudarjajo molitev kot "spominjanje na Boga". Sestra Brigita je označila svetnike za velike učitelje take molitve, saj učijo s svojim zgledom. Spomnila je, da o molitvi kot nenehnem spominjanju Boga ali molitvi srca zelo nazorno govori drobna knjižica Pripoved ruskega romarja. Gre za ponavljanje vzlika (Vsak dan, vsako uro in vsako minuto, praktično z ritmom srca).
Tudi beseda oratorij izhaja iz besede moliti. S to besedo je sv. Janez Bosko imenoval prostor za zbiranje mladine (šole, delavnice, kapele, dvorišča...). S tem je želel jasno nakazati, da naj vse življenje in vse delo postane molitev. Tudi igro in razvedrilo je namreč mogoče živeti v Božji navzočnosti.
Molitev je duhovna hrana, ki napolni dušo, obzorje, ki pritegne pogled
Sestri Damjana in Brigita sta spregovorili tudi o vidikih kontemplacije in akcije sredi življenja. Pričevalka gospa Francka Čebašek pa je ob koncu s svojo izkušnjo potrdila, da si je za molitev mogoče tudi sredi mnogih obveznosti vzeti čas. "Meni se je zdelo dobrih 20 let nazaj šest ur molitve fanatično (morda kdo tudi danes tako vidi), ampak zdaj sem si uvedla molitev v vsak trenutek mojega bivanja. Čeprav imam še vedno veliko dejavnosti, je molitev postala del mojega življenja."