VIDEO: Resnica in sočutje: Stanovnik, Griesser Pečar, Kompan Erzar, Treven in Juhant o treh totalitarizmih

Slovenija 12. 04. 2015, 23:55

Na tretji javni radijski oddaji, ki smo jih ob spominu na 70 let konca druge svetovne vojne pripravili Teološka fakulteta, pobuda Resnica in sočutje ter Radio Ognjišče so gostje spregovorili o treh totalitarizmih, ki so prizadeli Slovenijo. Poudarili so, da smo v veliki večini sprejeli nacizem in fašizem, da pa spoznanje o komunizmu še ni doseglo tiste toče, ki bi jo moralo

Dvorana Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu, tudi nekdanje zbirno taborišče je bila v torek, 10. marca 2015 več kot primeren prostor za tretjo javno radijsko oddajo v sklopu šestih z naslovom Resnica in sočutje. Filozof in pedagog ter član Evropske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Janez Juhant je uvodoma dejal, da so totalitarizmi vpregli v svoj voz večino ljudi. "In jih kot storilce ali žrtve izrabili za izpeljavo svojih megalomanskih, nečloveških projektov. Poleg črne knjige komunizma, tragedije ljudstva, gulaga, pa se že množijo študije in pričevanja o trpljenju v Sloveniji, zaznamovani s tragično bilanco našega holokavsta."

Judita Treven, članica Farnega odbora spominskih plošč Rovte pa je spomnila, da smo bili Slovenci edini narod v Evropi, ki je v prejšnjem stoletju izkusil vse tri totalitarizme: fašizem, nacizem in komunizem. "Slovenci smo še danes žrtve komunizma. Kot narod nas je pohabil do te mere, da še vedno ne zmoremo odkritega in iskrenega soočenja z našo polpreteklo zgodovino."

Docentka doktorica znanosti za področje zakonske in družinske terapije Katarina Kompan Erzar pa je spomnila na potrebo po odpuščanju: "Odpustiti rablju pomeni: Glej, če je Bog dopustil, da je pekel, lahko tudi jaz dopustim, da nekdo preprosto ni pripravljen biti človek. Ni pa mi treba z njim živeti."

Zgodovinarka docentka doktorica Tamara Griesser Pečar je v Šentvidu nad Ljubljano dejala, da je med resnimi zgodovinarji in pravniki nesporno, da se morajo totalitarni režimi in pojavi ocenjevati po enakih kriteriji. "Pri nas pa smo priča relativizaciji zla in če nekateri od nas zgodovinarjev vztrajamo na tej ustaljeni metodi primerjave, potem se takoj pojavijo očitki, da hočemo revidirati zgodovinopisje."

Filolog in človek, ki po koncu vojne prestal grozote taborišča Teharje profesor Justin Stanovnik pa je opozoril, da 70 let po drugi svetovni vojni še nismo deželni knjige o boljševikih, kar bi za spoznavanje resnice bilo nujno potrebno. Dodal je, da prav zaradi tega, ker so slovenski boljševiki pobijali predvsem slovenske katoličane, "imamo Slovenski katoličani glas, ki bi moral biti drugačen, ker smo mi nosili odpor zoper to".