Glasbeniki smo poseben svet

| 04.03.2015, 13:19 Mateja Feltrin Novljan

Zapis o tokratnem našem gostu začenjam pravzaprav pri koncu, saj besede, izrečene v zadnjih minutah, najbolje odsevajo dirigenta Stojana Kureta: „Sem srečen človek, saj delam to, kar ljubim.“ V tem je tudi ključ do vseh uspehov, ki jih je doživel z različnimi zborovskimi zasedbami: APZ Tone Tomšič je pod njegovo taktirko posegel po zvezdah in osvojil najbolj prestižne nagrade v zborovskem svetu, po nekaj letnem premoru je sedaj ponovno prevzel dirigentsko paličico. Iz APZ Tone Tomšič je nastala moška zasedba Vokalna akademija Ljubljana in nadaljevala žlahtno zmagovalno tradicijo. Z žensko zasedbo Čarnice je uspešno zaključil dva projekta z izvedbo koncertov in izdajo zgoščenk: na prvi je prvič zabeležen celoten opus skladb Marija Kogoja, na drugi pa nove priredbe slovenskih ljudskih pesmi za ženski zbor skladatelja Ambroža Čopija. Stojan Kuret je edini dirigent, ki mu je uspelo dvakrat osvojiti Veliko nagrado Evrope in je nagrajenec Prešernovega sklada.

„Nagrada Prešernovega sklada mi pomeni veliko, tako kot vsako javno priznanje, saj sporoča, da si bil opažen, da te cenijo, vrednotijo, da si nekaj naredil in je zadoščenje zate in za sodelavce, ki ti verjamejo. Hkrati je spodbuda za naprej in kot so stari Grki rekli: še bogovi se veselijo priznanj, pa ne mislim, da sem jaz bog,“ z nasmehom pove Stojan Kuret in dodaja, da je publika, ki prihaja na koncerte, pomemben pokazatelj, priznanje strokovne javnosti pa ima še dodatno težo in je med kulturniki še posebej cenjeno. „Dirigent brez pevcev, orkestra ni nič, tako tudi pevci brez dirigenta ne morejo nič. To je sodelovanje, zaupanje in če gre v isto smer, uspeh ne izostane,“ pravi Stojan Kuret, ki opozori na še večjo razsežnost zborovstva, saj kdorkoli poje in ostane pevec, je nekaj posebnega: „Je bolj občutljiv človek in mu ni vseeno, kakovost teh ljudi, čisto osebnostna, je na višjem nivoju. Glasbeniki smo poseben svet, zadovoljen in ponosen sem, da sem del tega. Mislim, da bi tudi država morala bolj prisluhniti in se zavedati, da v zboru postane človek drugačen. Že socialni moment je pomemben, ti nisi Tonček, Marička, Marko, ampak postaneš zbor, znaš poslušati in delati z drugo enoto. To nisi ti, si zbor in ta moment manjka naši družbi.“

Ponesimo slovenske skladatelje in njihovo glasbo v svet

Stojan Kuret je sedaj razpet med Ljubljano in rodnim Trstom, kjer je preživel otroštvo in mladost: „Kot otrok nisem čutil nobene razlike, saj do šestega razreda sploh nisem govoril italijansko. Naš okoliš je bil slovenski, dedek in mama sta bila učitelja v osnovni šoli in odraščal sem s tem. Potem sem spoznal, da obstaja italijanski Trst in zgodilo se je, da če so nas v avtobusu slišali govoriti slovensko, so nas zmerjali in pošiljali nazaj v Slovenijo, a naš rod, naša družina je bila od vedno tu.“ Stojan Kuret ceni slovenske skladatelje in jih predstavlja svetu. Naša glasbena umetnost v ničemer ne zaostaja za tujo, a pomembno je, da smo najprej mi ponosni nanje, izvajamo njihovo glasbo: „Kdo bo bolje razumel in predstavljal slovenske skladatelje in pel njihove pesmi kot mi?“

Dobro delo prinese rezultate

Čeprav Stojan Kuret pravi, da nima rad zborovskih tekmovanj, so postala pomemben del njegovega življenja. „Tekmovanja so pomembna postaja v delu zbora, ki dela, se hoče dokazati tudi z drugimi zbori, videti kje je in to je izziv, danes je to čisto normalno. Tekmovalnost, če jo gledaš v zdravem smislu, je pozitivna in vedno sem tekmovanja jemal kot dodaten vzgib za to, da sem s pevci naredil še več. Vedeli so, zakaj več zahtevam od njih: večjo točnost, preciznost in sami so spoznali, da če delamo v tej smeri, so rezultati dobri. Potem so postali željni novih uspehov,“ razmišlja Stojan Kuret, ki je sedaj večkrat ne le ocenjevan, ampak tudi tisti, ki ocenjuje. Pogosto ga vabijo za člana strokovne komisije: „Na vseh tekmovanjih se tudi jaz učim, ker imam možnost primerjati, so nenehna šola. Slišim zbore in kar mi je všeč, skušam prenesti v svoj zbor, ob kakšni skladbi pa razmišljam, kako bi jaz naredil drugače. Najlepši del pa je srečanje z zborovodji, ko se iskreno pogovorimo, pohvalimo, povemo, kaj bi še lahko izboljšali.“

Cerkveni zbori so posebnost v več pogledih

Zborovsko petje je pomembne del slovenske kulture in ima globoke korenine tudi v cerkvenem petju. „Ko se v tujini pohvalim, koliko zborov imamo in kako v naših cerkvah vsako nedeljo poje vsaj skupina ali zbor, da imamo orglavce, se nam vsi čudijo. Brez cerkvenih zborov tudi kakšnega izven cerkvenega zbora ne bi bilo, to je pozitivno, lepo, to moramo gojiti še naprej. Cerkvi bi popihal na dušo, da bi bolj znala ceniti to. Zastonj odpiramo oddelke na Akademiji, če diplomantov potem ne zaposlimo, v to bi morali investirali. Izobraženi diplomanti bi izobraževali naše otroke, pevce, publiko,“ razmišlja Stojan Kuret, ki je sedaj ponovno prevzel vajeti APZ Tone Tomšič. Kako so ga pevci ponovno sprejeli? „Ljudje vedo, na kakšen način delaš in vedo, kako bodo mogli delati, če bodo delali s tabo. Pri APZju moraš braniti kakovost, ki so jo ustvarile prejšnje generacije, nove pa želijo tudi sebi in drugim dokazati, da zmorejo to in mogoče še več. Zato je pri APZju lažje. Pri meni je tako: ali me sprejmejo ali ne. Če delam nekaj na pol, potem pomeni, da ne delam.“

Glasba nudi nekaj več

Če v slovenski družbi vlada pesimizem, ko govorimo o prihodnosti, nam veliko optimizma prinese razmišljanje Stojana Kureta o prihodnosti zborovske glasbe: „Slovenski zborovski svet se bo krasno razvijal, ker vidim mlade zbore in pevce, ki jim to veliko pomeni. V Valu imam veliko pevcev, ki so v svojem poklicu dosegli višek, so doktorji, predavatelji, kirurgi in še vedno jim nekaj manjka, zato prihajajo na vajo, ker jim glasba nudi nekaj več, česar jim služba ne.“

Glasbenik čuti in občuti več, je tako, bolj globoko doživljanje sveta kdaj breme? „Je breme, ker si kot glasbenik občutljiv in to prenašaš na bližnje in družbo okrog sebe, si muhast, utrujen ... To je čisto normalno. Če imaš okolje, ki te spodbuja in razume, je to enostavno, sicer pa težko. Sem srečen človek, saj delam to, kar ljubim. Želim, da bi vsak lahko delal to, kar ima rad – to je sreča in ti pomaga, da sebe razumeš in razvijaš.“