Delni sončev mrk
Sončev mrk na enakonočje
Blaž Lesnik
V petek, 20. marca dopoldne bo na nebu lepa predstava: delni Sončev mrk se bo v naših krajih začel približno ob 9 uri in 32 minut, sredina mrka bo ob 10. uri in 40 minut, konec pa ob 11. uri in 52 minut. Ob največji fazi bo zakritega 68% premera Sonca. Ob opazovanju ne pozabite na primerno zaščitno opremo.
Na prvi pomladni dan (enakonočje bo nastopilo v petek, 20. marca, ob 23. uri in 45 minut) potuje letos Luna točno pred Soncem, zato nastane Sončev mrk. Popolni mrk bo viden na ozkem območju severnega Atlantiku (Ferski otoki ali otočje Svalbard). Navdušenci bodo morali za tri minute, ko bo Luna v celoti prekrila Sonce, odšteti precej denarja. Hotelske sobe so zasedene že več let vnaprej, tistih nekaj prostih pa tik pred dogodkom dosega vrtoglave cene, okoli 570 evrov na noč. Na Ferskih otokih, sicer uradno danskem ozemlju, pričakujejo približno 8000 turistov. Vsi pa se sprašujejo, ali bo vreme za opazovanje mrka ugodno, saj napoved tako za Svalbard kot za Ferske otoke kaže delno oblačno dopoldne.
Pri nas bo zelo pozoren opazovalec lahko zaznal, da s Sonca prihaja nekoliko manj svetlobe, potemnitev pa bo tako majhna, da je tudi živali ne bodo opazile.
V Sloveniji bodo opazovanje mrka organizirali v številnih mestih. V Ljubljani ga bo med drugim mogoče opazovati na Kongresnem in Plečnikovem trgu. V Mariboru ga bodo opazovali na ploščadi pred filozofsko fakulteto, v Murski Soboti pred tamkajšnjo gimnazijo, v Novi Gorici pa na Bevkovem trgu. Podrobnosti so na voljo na Portalu v vesolje.
Kaj pa sončne elektrarne?
Evropski upravljavci sončnih elektrarn pričakujejo, da bo zaradi mrka prekinjena proizvodnja elektrike, kar bo predstavljalo velik test za sistem. Danes namreč s pomočjo sončne energije proizvedemo 100-krat več elektrike kot smo jo ob zadnjem mrku leta 1999. Zaradi pričakovane nenadne izgube energije so operaterji že pripravili krizne ukrepe, s katerimi bodo nadomestili energijo.
Pri nas Eles v primeru jasnega vremena pričakuje, da bo največji izpad proizvodnje na vrhuncu mrka v Ljubljani 100 megavatov, maksimalno možno znižanje proizvodnje električne energije pa 148 megavatov.
