Lezbijke proti festivalu o ženstvenosti
Slovenija | 08.03.2015, 00:56 Marjana Debevec
Feministični pevski zbor Z'borke, Kvartir, Lezbično-feministična univerza, Rdeče zore, Spol.si, Transfeministična iniciativa TransAkcija in Vstajniške socialne delavke so z več podporniki zahtevale preklic napovedanega mednarodnega kongresa o ženski, ki naj bi z različnih zornih kotov osvetlil njeno ženstvenost. Protestirajo namreč temu, da organizatorji kongresa Femme – Féminité govorijo le o heteroseksualnih ženskah. Organizatorji so v petek zaradi varnosti obiskovalcev in izvajalcev festival odpovedali. Zapisali so, da je pritisk premočan in je prodaja upadla.
To, na kar so opozarjali nasprotniki izenačitve istospolnih zvez z zakonsko skupnostjo med možem in ženo, se je že začelo v polnosti dogajati. Organizacija Femme - Féminité je od 26. do 28. marca v Cankarjevem v Ljubljani domu pripravljala Festival ženskosti. Organizacija si prizadeva za vračanje ženstvenosti, spodbujanje samospoštovanja žensk in spoštovanje ženskega telesa. Pod pretvezo “močne, samostojne in neodvisne” ženske, kakršne si jo želi družba oziroma tisti, ki jo oblikujejo, ni več prostora za čustva, spoštovanje, mir in ljubezen, družino, partnerstvo, ni več prostora za SRCE, so prepričani pobudniki omenjene organizacije. Paket “moderne ženske” pod pretvezo moči, samostojnosti in neodvisnosti s sabo nosi praznino, bolečino, velike notranje boje, bolečino v srcu in duši, vse skupaj pa povzroča vse večje depresije, vedno večjo neplodnost, vedno več ločitev in plaz sodobnih ženskih bolezni z rakom na čelu. Zato so konec marca nameravali pripraviti mednarodni festival, s številnimi tujimi gosti. Žal so ga bili primorani zaradi številnih groženj s strani lezbičnih in feminističnih organizacij pri nas odpovedati. V izjavi za javnost so omenjene organizacije zapisale, da festival spodbuja patriarhalno podrejanje ženske in prispeva k diskriminaciji vseh, ki ne ustrezajo njihovemu idealu »prave ženske«.
„Na festival želimo opozoriti v kontekstu patriarhalnih praks, ki se vse bolj razraščajo in utrjujejo v javnem prostoru in so gonilo težnje po ponovni tradicionalizaciji žensk“, so zapisali. Žensko naj bi omenjeni festival postavljal v odnos odvisnosti od moškega in je ni zmožen niti misliti izven tega odnosa. Pišejo celo o zatiranju žensk, saj jih, citiram, „z vidika državotvorne ideologije sili v edino družbeno priznano vlogo, tj. vlogo matere, ki se žrtvuje za družino in domovino“. Celoten festival po njihovem prepričanju temelji na subtilnem seksizmu. „Retorika, ki jo uporabljajo organizatorke in organizatorji festivala je navidezno pozitivna, polna lažnih postulatov, kot so boginja, srce, milina itd., a v sebi skriva zahtevo po retradicionalizaciji spolnih vlog“, so zapisali. Moti jih tudi, ker festival govori o heteroseksualnih ženskah. „Festival Femme Féminité ne sprejema pluralnosti in raznolikosti spolnih usmerjenosti ter spolnih identitet in s tem popolnoma izbriše lezbijke, biseksualke, panseksualke, transspolne ženske ter nebinarne in queer osebe“, trdijo organizacije, ki nasprotujejo omenjenemu festivalu.
OBJAVLJAMO PISMO ORGANIZATORKE FESTIVALA FEMME FEMINITE
Festival Femme Feminite, ki naj bi se zgodil 26. – 28. 3. 2015 v Cankarjevem domu, zaradi nezadostne zasedenosti kapacitet, zaradi namenskega popačenja vsebine in koncepta, zaradi velikih čustvenih bolečin in velikega ponižanja tako vseh, ki smo sodelovali pri oblikovanju festivala kot tudi vseh, ki so se festivala želeli udeležiti kot obiskovalci, sem festival odpovedala. Prelomna točka je bilo ustrahovanje preko socialnih medijev, v smislu – uporabili bomo vsa sredstva, da se ta festival ne izvede.
Javno se opravičujem vsem, ki ste verjeli, ki ste veliko doprinesli k sami organizaciji, k samemu dogodku, vsem ki ste podpirali moje in naše delo, da nisem upala, niti zmogla, festivala speljati. Žal mi je, a sem samo človek in sem ženska. Zame je bil to prevelik pritisk. Ne maram nasilja in negativnosti. Ne prenesem čustvenega terorja – zaničevanja in poniževanja. Izbrati sem morala med nasiljem in poniževanjem ter mirom in ljubezenijo. Izbrala sem slednje. Oprostite, želela sem le vse dobro za vse.
Hkrati se zahvljujem vsem, ki ste izlili svojo notranjo bolečino vseh potlačenih čustev, nezadovoljstva in nespoštovanja do samega sebe name, na našo organizacijo in na vse prisotne. Upam, da smo vam bili kvaliteten plen. Hvala da ste dokazali, da v Sloveniji ne da resnično ni dovoljeno, da poskušaš pomagati državi, ji doprinesti nekaj novih delovnih mest, nekaj novih nasmejanih obrazov, ki so z mano prebedeli noči v ustvarjanju, ki so skupaj z mano devali svoj čas, svoje znanje, svoj denar in za nič prosili državo, ampak ste tudi dokazali, da v Sloveniji ni prostora za delovne ljudi, za sanje, za ljudi s pozitivnim mišljenjem, za ljudi z ljubeznijo do življenja. Hvala da ste veselo udrihali po nas, nas zabadali tam, kjer nas boli, nas zasmehovali in poniževali. Hvala, da ste pokazali svoje prave obraze. In hvala vsem pristojnim institucijam, ki sem vas prosila za omilitev vsega nasilja nad nami, da nam niste niti odgovorili z besedami “žal nam je, ne bomo vam pomagali”. Neprecenljivo in neponovljivo. Vse je enkrat prvič.
Osebno priznam, nisem se zavedala, da so ljudje lahko tako zlobni. Sploh pa nisem pričakovala, da se znajo visoko izobražene osebe, osebe na javnih položajih, osebe iz vzgojno izobraževalnih institucij in osebe vplivne v javnosti, spustiti na tako nizkoten nivo, kjer ne da se gredo boj, ampak mesarsko klanje. Na koncu pa veselo in ponosno odidejo s prizorišča. Verjetno na lov za novo žrtev.
Ko sem morala sprejeti odločitev, odpovedati festival in to dati v javnost, sem jokala. To je bila zame neznosna bolečina. Največja v mojem življenju do sedaj. In kdo še joče, kajne? Kako osladno in primitivno. A takšna sem. To sem jaz. In ni me sram. Ko bo kdo vam, drage intelektualne ter močne ženske, iztrgal srce na živo, pridite in izjočite se mi, sprejela in razumela vas bom.
Vsekakor pa naša zgodba ni končana. Z začetkom konca za nekatere, je to za nas konec začetka in začetek rasti oziroma razmaha. Bolečina še ni izginila, rana še ni zaceljena. Solze še vedno tečejo, a bilo je vredno. Preživela bom tako nepopisno poslovno škodo kot tudi zadane vse čustvene rane, ker nisem sama. Hvala vam vsem skupaj. Hvala da ste.
Vsem, ki ste kupili karte ali plačali razstavne prostore, se prosim obrnite na Cankarjev dom. Kontakt je 031 684 501. Hvala za razumevanje.
Urška Faller Ljubljana, 6. 3. 2015
