VIDEO: SDS po najnovejši aferi v novelacijo bančne zakonodaje
Politika | 19.02.2015, 17:31 Rok Mihevc
Poslanska skupina SDS je danes v parlamentarni postopek vložila predloga dopolnitve zakona o bančništvu in novele zakona o Banki Slovenije. Z njima želi po najnovejšem razčiščevanju v javnosti, ali je sanacija bančnega sistema v letih 2013 in 2014 potekala pravilno, povečati preglednost njegovega delovanja.
SDS, ki je ob izbruhu najnovejše bančne afere že napovedala ustanovitev preiskovalne komisije, bo danes poslanskim skupinam predložila tudi predlog za njeno oblikovanje, je na današnji novinarski konferenci povedal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. Glede na napovedi vseh političnih strank, da si želijo "priti zadevi do dna" je za njeno ustanovitev pričakovati zadostno podporo.
SDS želi z novelacijo obeh zakonov doseči, da varovanje zaupnih podatkov, na katere se v zadnjem času sklicujejo bankirji v centralni in poslovnih bankah, ne velja za podatke, ki se nanašajo na banke in hranilnice, ki so prejele državno pomoč ali bile podržavljene. V predlogu novele zakona o Banki Slovenije člen, ki določa da Banka Slovenije o svojem delu poroča izključno DZ, dopolnjuje z njeno obvezo, da morajo biti ta poročila "izčrpna in morajo, če je treba, vključevati tudi zaupne podatke in informacije".
Ob tem želijo uzakoniti, da je na sejah sveta Banke Slovenije poleg predstavnika odbora za finance in monetarno politiko DZ, v katerem ima večino koalicija, ter finančnega ministra lahko navzoč tudi poslanec opozicije. Zato predlagajo, da je na teh sejah lahko prisoten član komisije DZ za nadzor javnih financ, v kateri ima opozicija večino. Med drugim predlagajo, da lahko pobudo za razrešitev člana sveta Banke Slovenije poda 15 poslancev DZ. Njihove nove zakonodajne rešitve pa se nanašajo tudi na čas mandata guvernerja in viceguvernerjev, postopke razrešitev, preprečevanja nezdružljivosti funkcij in nadzora poslovanja Banke Slovenije.
V SDS ugotavljajo, da zakona nista predmet usklajevanja z zakonodajo EU. Je pa Tanko povedal, da so pri podobnem poskusu novelacije obeh v času vlade Alenke Bratušek, ki jih je takratna koalicija zavrnila, imeli tiho podporo Banke Slovenije in pozitivno mnenje Evropske centralne banke. S tem želijo omogočiti tudi drugačno delo preiskovalne komisije. Kot je ugotovil Tanko, so od izbruha gospodarske krize nepravilnosti v bančnem sistemu preiskovale tri komisije, a njihovo delo ni bilo uspešno zato, ker se niso mogle dokopati do ključnih podatkov, saj so se preiskovanci sklicevali na bančno tajnost.
Bančni zakonodaji se ob tem obetajo nove spremembe zakonodaje ter še druge revizije in preiskave. Zgoraj omenjena komisija je namreč minuli petek na predlog njenega predsedujočega Andreja Širclja (SDS) od vlade zahtevala, naj v 60 dneh DZ predloži predloga novel zakonov o Banki Slovenije in bančništvu, s katerima se bo povečala odgovornost guvernerja in viceguvernerjev Banke Slovenije ter nadzornih svetov in uprav bank. Poleg tega je računskemu sodišču predlagala, naj revidira smotrnost in zakonitost poslovanja Banke Slovenije za obdobje zadnjih treh let, zahtevala izredno revizijo vseh ukrepov Banke Slovenije in vlade v povezavi z dokapitalizacijami bank, likvidaciji Probanke in Factor banke ter izbrisa imetnikov podrejenih obveznosti v bankah za obdobje 2010-2014, na predlog ZL pa za to obdobje zahtevala še uvedbo forenzične preiskave sanacije bank, za kar naj vlada v roku treh mesecev pripravi vse zakonske podlage.
Poslanci bodo o problematičnosti sanacije bančnega sistema na predlog NSi kmalu govorili tudi na izredni seji, saj so zahtevo zanjo podprli v skoraj vseh poslanskih skupinah. V NSi jo bodo vložili v teh dneh.
