Vesna Sever Borovnik
Danes je ta sveta svečnica
Slovenija
Oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagod'te smo na svečnico prepletali s svečniškimi kolednicami.
V katoliški cerkvi 2. februarja praznujemo praznik Jezusovega darovanja v templju, ki ga obhajamo 40 dni po božiču. V ljudski pobožnosti svečnica predstavlja zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, sklep božične dobe, ko se pospravijo jaslice in nehajo peti božične pesmi. Praznik pa je dobil ime, ker na ta dan, po stari navadi, po cerkvah blagoslavljajo sveče.
Na svečnico je v cerkvenem bogoslužju spomin na Marijino „očiščevanje“, na dogodek, o katerem poroča evangelij. Po judovski postavi je morala vsaka mati 40. dan po rojstvu sina priti v tempelj in tam darovati, da je spet pridobila „obredno čistost“, ki jo je bila s porodom izgubila.
Svojevrstna šega, povezana s svečnico, tako imenovana svečarija, izdelovanje sveč za cerkvene in domače potrebe, je bila živa pred drugo svetovno vojno in se je razlikovala od obrtnega svečarstva. Sveče so postavili na posebno ogrodje, imenovano stavnica in jih 2. februarja darovali med mašo. Na svečnico še danes v cerkvah blagoslavljajo sveče za cerkveno svečavo in tiste, ki jih verniki prinesejo k blagoslovu za svoje potrebe; te so navadno prižigali ob krstu, hudi uri, ob umirajočem …
Na svečnico so bili ponekod na Slovenskem v navadi tudi koledniški obhodi. Viri poročajo, da svečniško koledovanje ni zelo staro in naj bi bilo mlajše od trikraljevskega. Kdaj naj bi nastalo, ne vemo, ker so najstarejša poročila o tem šele iz sredine 19. stoletja. Razširjeno naj bi bilo na Štajerskem, Dolenjskem in v Podjuni na Koroškem. Sprva so koledovali le moški, kasneje so jih začele nadomeščati tudi ženske. Marsikje so zaradi drugačnega načina življenja, zlasti po drugi svetovni vojni, obredne pesmi v svoji prvotni vlogi, kot sestavni dele šege, zamrle. Ker so se pesmi v spominih pevcev ohranile, so ponekod šege povezane z njimi, na novo obudili.
Po vsebini se svečniške kolednice naslanjajo bodisi na evangelijsko poročilo o Marijinem darovanju v templju in srečanju s Simeonom, ali modrujejo o pomenu in uporabi sveč v življenju ali častijo „Marijo svečansko“, nekatere pa vsebujejo še darovanjske kitice, kakršne poznamo iz novoletnih kolednic.
V oddaji so svečniško kolednico zapele pevke iz Lancove vasi, pevke iz Osluševcev, pevci iz Tepanja, pevke iz Lipovcev, skupine Katice iz Ljubljane, pevci iz Libelič, pevci z Jesenic na Dolenjskem, Ragle iz Trebnjega, pevke iz Gorišnice, pevci iz Vitanja, pevke s Tinja in pevci s Keblja.
