Vlasta Grašek
Kranjska klobasa zašpiljeno dobra in zdaj tudi zaščitena
Oddaje Nataša Ličen
Slovenija je na ravni EU zaščitila tudi kranjsko klobaso, ki je že 22. slovenski proizvod, registriran pri Evropski komisiji, od tega jih enajst nosi "zaščiteno geografsko označbo", kar pomeni, da morajo biti izdelani, predelani ali pripravljeni na določenem geografskem območju, imeti pa morajo sloves, lastnosti in kakovost, ki so odraz značilnosti tega geografskega območja - na primer podnebja, vetra, tradicionalnega načina pridelave in podobno. Med ostalimi zaščitenimi proizvodi so še Kraški med, Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Nanoški sir, Kočevski gozdni med, Tolminc, Bovški sir, Piranska sol, Kraška panceta, Prleška tünka, Zgornjesavinjski želodec, Šebreljski želodec, Ptujski lük, Kraški pršut, Kraški zašink, Štajersko prekmursko bučno olje, Slovenski med, Prekmurska šunka, Belokranjska pogača, Idrijski žlikrofi in Prekmurska gibanica.
Kranjska klobasa
To ime zasluži pasterizirana poltrajna mesnina izdelana iz grobo zmletega prašičjega mesa I in II kategorije in prašičje slanine (vrat, hrbet, stegno). Nadev za kranjsko klobaso je razsoljen z dodatkom nitritne soli, začinjen s česnom in poprom, napolnjen v tanka prašičja čreva in zašpiljen z leseno špilo v pare s spojenima koncema. Kranjska klobasa je vroče prekajena in pasterizirana. Uživamo jo toplo, po kratkem pogrevanju v vroči vodi, ko pridobi zelo specifično jedilno in visoko gastronomsko kakovost. Površina klobase je rdečerjava in blagega vonja po dimu, na prerezu je meso rožnato rdeče barve, slanina pa smetanasto bela in neraztopljena. Tekstura je napeta, hrustljava in sočna, aroma pa polna in značilna za razsoljeno, specifično začinjeno in prekajeno prašičje meso. Vsebovati mora najmanj 17% beljakovin in največ 29% maščobe. (Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano)
Z Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Vlasta Grašek: »Kranjska klobasa je ena izmed naših najbolj prepoznavnih proizvodov, zelo prepoznavna tudi zunaj naših meja. Po predpisani recepturi se lahko proizvaja samo v Sloveniji. Namen zaščite posameznih proizvodov je povečati njihovo prepoznavnost, kot tudi države, iz katere izvirajo in nenazadnje povezati proizvode z lokalnim okoljem. Pomembno pa je, da pred zaščito naredimo analizo, če se zaščita splača, saj je postopek povezan s stroški, ki pa jih je treba v teh časih preudarno razporejati.«
Hrvaški 15 let prehodnega obdobja
Zaščita kranjske klobase je v javnosti sprožila kar nekaj prahu, saj je Hrvaška dobila prehodno obdobje 15 let, v katerem bo za svojo klobaso lahko uporabljala ime kranjska klobasa oz. "kranjska kobasica". Slovenija je bila s takšno rešitvijo na koncu zadovoljna. Sicer imata Avstrija in Nemčija dovoljenje za neomejeno uporabo imena kranjska klobasa. Uporabljata lahko izraze "Krainer", "Käsekrainer", "Schweinskrainer", "Osterkrainer" in "Bauernkrainer".
