Mladi popotniki: Potovanja so učilnice na prostem

Slovenija | 22.01.2015, 17:20 Nataša Ličen

V Dijaški oddaji smo gostili predsednika Popotniškega združenja Slovenije Igorja Jurišiča. Obiskali smo ga tik po prestopu v novo leto in zato najprej pogledali v statistiko, koliko in kam mladi potujejo, ter zakaj so potovanja učilnica na prostem. Potovanje ni samo sebi namen, od takšnega imamo bore malo, pravi Igor Jurišič, smisel je spoznati druge prebivalce sveta v njihovi pristnosti, odkrivati njihove kulture, kulinariko, navade in s tem razvijati razumevanje ter spoštovanje, ki dvigujeta etiko človeštva. Za eno od vstopnih tem v letošnjih Dijaških oddajah smo pogovor o potovanjih izbrali prav zato, da bi mlade spodbudili k izbiranju prioritet, da bi zastavljenim ciljem sledili in se znali zanje čemu tudi odpovedati.

Naš moto je iz spleta v svet, ki ga je treba doživeti z vsemi čutili in potovati s pravimi nameni

»Prepričan sem, da bi vsak študent lahko v času študija šel na vsaj eno nekoliko daljše potovanje«, je razlagal v pogovoru za naš radio predsednik Popotniškega združenja Slovenije Igor Jurišič in dodal: »Slovenci dosti potujemo in še vedno opažamo, da mnogi bolje poznajo tujino, sosednje države, kot domovino. Zato tudi skušamo z različnimi projekti vsaj tujcem čimbolj približati Slovenijo in posledično seveda tudi našim popotnikom, posebej skupinam mladih želimo predstaviti Slovenijo kot odlično destinacijo in zadnja leta opažamo, da se je občutno povečal obisk tudi slovenskih skupin v naših hostlih. Mladi največ potujejo tja, kamor lahko pridejo s tanjšimi denarnicami. Zelo radi izbirajo Zahod ter večja mesta. Mladi potujejo tudi izven standardnih okvirov. Mi jim pomagamo pri izbiri nastanitve, pri iskanju ugodnejših letalskih vozovnic, pomagamo jim pri načrtovanju poti in podobno. Kar veliko je pogumnih Slovencev, ki potujejo drugače in nekoliko dlje.«

Tudi v številu potovanj se odraža stanje v državi

Igor Jurišič: »Stanje v državi še vedno ni dobro, ni pa tako slabo, kot ga prikazujejo nekateri mediji, ki tudi s tem za vsako ceno iščejo popularnost. Bolj kot stanje v družbi je pomembno, na katero mesto postavljamo potovanja, spoznavanja drugih kultur in ljudi. Nekdo lahko v enem večeru v diskoteki zapravi petindvajset evrov in to recimo počne vsak konec tedna, če bi ta denar raje privarčeval, bi šel lahko poleti na lepo potovanje. Stvar je v prioriteti, kaj nam pomeni več. Bo nekdo želel nove športne copate blagovne znamke, da bo viden v družbi, ali pa si bo raje kupil kaj preprostejšega in s privarčevanim raje vlagal v potovanja. Ni toliko vprašanje, koliko je denarja, ampak kako visoko med prioritetami si postavimo potovanje. Prepričan sem, da vsak študent, če si želi potovati, in če mu to res pomeni prioriteto, lahko željo uresniči vsaj enkrat do dvakrat v času študija. Saj, če pridemo v JV Azijo, na Kubo, v Afriko, so stroški bivanja, ko smo enkrat tam, bistveno nižji. Z načrtnim varčevanjem za potovanje si ga lahko privošči skoraj vsak, tudi v mogoče bolj oddaljene kraje.«

Pomembnost izmenjave informacij, vendar na tehten način

Igor Jurišič: »Svet je učilnica, žal pa preko svetovnih medijev dobivamo poudarjene večinoma novice o napetostih, nesrečah in podobnem. Seveda je pomembno, da smo opozorjeni, kje se je v določenih urah dneva nevarno gibati ali da na tržnici tega in tega mesta prežijo žeparji in moramo biti zato previdnejši. To so koristne in nujne informacije za popotnike, ki pa jih lahko povemo ali napišemo na vsaj dva različna načina, preudarno in še vedno tako, da nekoga ne odvrnemo od potovanja, ali pa z novico spodbudimo strah in pretirano paniko. To je tudi naš moto, da stvari skušamo predstaviti na pozitiven način. Velikokrat pripravimo nasvete za potovanja. Sodelujemo na sejmih in skušamo mladim na vsak način predstaviti potovanja kot koristno učilnico na prostem. Potovanja lahko samo koristijo, seveda potovanja z odprtimi očmi. Ne govorim o potovanju, ki je masovno in na katerem poslušamo razlage v domačem jeziku, nimamo stikov s tam živečimi ljudmi in podobno. Če pa potujemo sami ali v manjši skupini, smo primorani komunicirati z domačini in dobimo povsem drug vpogled v deželo, ki ni turistično prikazan, ampak realno."

»Navkljub vedno večjim možnostim mobilnosti, pri Popotniškem združenju ugotavljamo, da se mladi bistveno manj in težje odločajo za resnejše korake v življenju«, je opisoval v pogovoru Igor Jurišič. "Bolj kot se možnosti transporta izboljšujejo, manj je mobilnosti, kar je skregano z logiko. Kaže na to, da ljudje danes nismo toliko samostojni, da bi se odločili za neko drugo pot. To seveda ne pomeni, da bi želel, da bi ljudje množično in masovno zapuščali Slovenijo, ampak, da bi šli vsaj za nekaj časa spoznavat druge kraje in običaje. V tem ni nič slabega, saj bi ob vrnitvi lahko z novimi spoznanji in izkušnjami v marsičem prispevali k razvoju naše družbe. Ljudje si med seboj ne želijo slabega, žal pa svetovni mediji poudarjajo konfliktne novice. Kri se bolje prodaja od sreče. Ko sami vstopamo v svet, marsikje vidimo povsem drugačno realnost.«