DOS – Smo bankomat za varčevanje?

Slovenija | 15.01.2015, 12:55 Nataša Ličen

Pod naslovom Izobraževanje, bankomat za finančni primanjkljaj?, so pri Dijaški organizaciji Slovenije pred dnevi poslali v javnost sporočilo v odziv na napovedana enostranska varčevanja, ki bi posegla v financiranje programov za mlade. Na seznamu varčevalnih ukrepov so se znašli ukinitev financiranja dodatne učne pomoči, določenih programov srednjega šolstva, tudi projektov in dejavnosti, znižali naj bi stroške pri uporabi računalniških aplikacij, omejili mednarodne dejavnosti, pa tudi vpis v poklicni in maturitetni tečaj ter varčevali pri preverjanju znanja na maturi in nacionalnem preverjanju znanja.

Vsi napovedani varčevalni ukrepi nimajo enake teže.

Določeni varčevalni ukrepi, kot na primer ukinitev financiranja dodatne učne pomoči, pa bi lahko močno vplivali na izvedbo omenjenega programa po šolah, kjer bi se gotovo kakovost pomoči okrnila in ne bi bila tako kakovostna, kot je sedaj. Tako pojasnjujejo pri Dijaški organizaciji Slovenije in dodajajo, da ob napovedanih ukrepih ne vidijo smisla tudi pri omejitvah vpisa v poklicni in maturitetni tečaj, čemur oporeka že samo dejstvo, da je bilo v lanskem šolskem letu v ta dva programa vpisanih skupaj manj kot tisoč dijakov in da tečaj omogočata fleksibilnost mladih pri izbiri poklica. Predsednik DOS Matija Krope Lenarčič je v pogovoru za Dijaško oddajo povedal: »Izobraževanje je najboljša naložba za prihodnost. Zato nikakor ne bomo dopustili uveljavitev predlaganih ukrepov, ki bodo spet prizadeli ravno mlade, ki naj bi bili prioriteta vlade, kot so obljubljali pred volitvami.«

Pomemben je dialog in vzajemno iskanje rešitev

Matija Krope Lenarčič: »V svojem enoletnem programu sem najbolj usmerjen na področje socialne ogroženosti, to je moj prioritetni cilj, izboljšati razmere na tem področju, ker je ta populacija najbolj prizadeta in se prav pri njih želi varčevati. To ne dopuščamo, zato smo v zadnjih dneh v dijaški organizaciji Slovenije izrazili nestrinjanje z napovedanimi enostranskimi varčevalnimi ukrepi. Ne gre za to, da se ne bi zavedali trenutnega stanja, toda varčuje se lahko tudi drugje. Imamo predloge in, če bi aktualna vlada uresničevala svoje obljube po tesnejšem in rednejšem dialogu in sodelovanju s socialnimi partnerji, bi jim predstavili naša stališča, kje se lahko varčuje in katera področja so za dijake morda preveč pomembna, da bi jim tam okrnili sredstva. Vendar do tega srečanja še ni prišlo, ministrica se ni odzvala našemu povabilu za sestanek, ni našla časa zanj. Tako informacije izvemo le preko medijev. Socialno ogroženih je vse več. Lanski projekt »Božično – novoletno darilo DOS«, ko smo dijakom pomagali z obleko, paketi hrane in čistilnih sredstvi, je spet pokazal, da je tovrstnih dijakov veliko, vendar se neradi izpostavljajo. Nekaterim lahko pomagamo, žal pa ne vsem. Zato poskušamo z zakonodajo reševati tovrstne stiske. Dijaki iščejo vse mogoče poti, da bi pri kom naleteli na odziv in pomoč. Vse bolj se kaže meja med tistimi, ki imajo veliko in tistimi, ki komaj shajajo ali nimajo niti za osnovno, zlate sredine skoraj ni več.«

V pogovoru za Dijaško oddajo smo se pogovarjali tudi, kako spodbuditi večje zanimanje pri mladih za poklice oziroma poklicno srednješolsko izobraževanje in kako se krepi solidarnost med mladimi do tistih, ki imajo manj. Pomembno je, da znamo sodelovati, da znamo sesti za skupno mizo, slišati stališča drug drugega, razumeti in končno usklajeno soodločati v zadevah, ki krojijo našo sedanjost in bodo vplivale na skupno prihodnost. Očitno je to še vedno pretrd kamen za našo družbo in namesto realnost, na žalost še vedno utopija.