Mateja SubotičanecMateja Subotičanec
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Marjana DebevecMarjana Debevec

Brez zgleda dejansko ne gre

Sociala | 13.01.2015, 07:40 Nataša Ličen

Otroci se učijo tako, da opazujejo svet okrog sebe in najbližji svet so jim starši. Pozneje tudi sorojenci. Prva oseba, ki jo otrok oponaša in na katero se naveže, pa je običajno mama. Če bi bili pozorni, bi videli, da otrok že po tednu, dveh z gibi sodeluje pri previjanju. Če bi znali opazovati, bi pri vzgoji lahko marsikaj spremenili, na preprost način, z drugačnim ravnanjem. Veliko odgovorov, ko ne vemo kako, bi dobili preko otrokovega obnašanja, preko njegove govorice telesa. Tako je v sobotni oddaji Za življenje, za danes in jutri razmišljal specialni pedagog Marko Juhant.

Stvari in doživetja, ki pridejo v otroka v ranem otroštvu, so najglobja.

Marko Juhant: »Otroci nas ves čas spremljajo in bolj kot ne posnemajo. Če bi bili pri mlajših otrocih bolj pozorni na njihova doživljanja, bi lahko marsikaj razbrali. So si pa otroci zelo različni. Nekdo lahko desetkrat sliši prepir staršev in mu to ne bo pustilo posledic. Drug otrok, ki je na to občutljiv, pa bo le enkrat priča kričanju, in ga bo to lahko pahnilo v globoko stisko ter mu pustilo močno sled, ki bo vplivala nanj. Ne vemo pa, kako se bo to kazalo pozneje v njegovem življenju. Otrok nekaj izkušenj tudi prinese s seboj na svet, zapisano je v genih. Zato imamo tudi pozneje, že odrasli, ko stvari še prihajajo na dan, velike težave, ko želimo kaj spremeniti v svojem življenju. Izkušnje se v precejšnji meri prenašajo naprej tudi genetsko. Otrok vsekakor ni nepopisan list, kot so nas učili včasih, otrok s seboj prinese določene izkušnje. Naša pot zaradi tega še zdaleč ni dokončno zapisana vnaprej in določena. Pomeni pa, da vpliva in če vemo kaj se je dogajalo, potem vemo, kaj bi morda lahko vplivalo. Starši imamo možnost. Če pa mislimo, da na otroka vpliva le televizija, tisto, kar je gledal pred eno uro, se motimo in imamo lahko precejšnje težave, ker pozabimo na stvari, ki imajo večjo moč. Starejši kot je vpliv, močnejši je. Poznam posvojene otroke, ki ne bi mogli biti bolj podobni svojim krušnim staršem, kot so, isti način izražanja, govorica telesa, izrazi na obrazu. Od malega sta ga vzgajala in podobnost je na tako visoki stopnji, vse je enako, in otrok jima postane tako zelo podoben, kot bi bil biološko njun.«

Kar kot otroci doživimo, ostane za vedno

Marko Juhant: »Na vprašanje poslušalke, kako lahko premostimo slabe izkušnje iz otroštva, bi odgovoril, da, ko si ustvarimo svojo družino, lahko vnesemo vanjo tisto, česar sami v svojem otroštvu nismo imeli. Če svoje družine nimamo, je še vedno kup ljudi, ki potrebujejo našo pomoč. Kar se mene tiče, je to prvo pravilo. Biti koristen nekomu, mu pomagati, saj smo v tistem trenutku na boljšem, ker začnemo dajati, tudi tisto, kar sprva mislimo, da nimamo. Tako postanemu nekomu vredni, nekdo nas potrebuje. Kaj je bogastvo? Denar je sveta vladar, ne pa ljudi. Zato je pravo bogastvo družina in čas drug za drugega. To je spoštovanje, biti prijazen do neznancev in se do njih vesti, kot da jih poznamo. Tako dobimo nazaj sliko svojega obnašanja. To na obeh straneh ustvarja veliko zadovoljstvo.«

Med vprašanji, ki so jih zastavljali poslušalci, je bilo tudi, ali naj otroku dovolimo prisostvovanje pri porodu, če si to zelo želi?

Marko Juhant: »Moj odgovor je ne. Zakaj? Ni še tako dolgo, ko ginekologi niso dovoljevali očetom, da bi bili zraven. Zelo pomembna je seveda starost otroka. Ne vemo, kakšne bi bile možne travme, saj otrok ne zmore razumeti razsežnosti te izkušnje, vemo namreč kaj vse se zgodi in kako je v resnici pri porodu, ni vedno lepo na pogled. Skratka, ni vse za vse, no. Res sem izrekel odgovor zelo na hitro. Če bi se moral izreči le z da ali ne, bi ta trenutek izbral ne. Če že obstaja ta možnost, naj pride otrok k mami morda takoj po porodu. Med porodom pa mislim, da nima kaj iskati zraven. Bi moral biti res izjemen otrok. Velika želja pri otroku običajno razkriva tudi močna čustva v njem. In pri teh močnih čustvih je tako, če gre potem pri dogodku samo neka majhna stvar narobe, bo otrok lahko čustveno zaznamovan. Preveč je neznank, da bi tvegali. Zato je moj odgovor ne.«

Sociala, Oddaje
Utrinek s priprav - s škofom Andrejem v Novem mestu (photo: ARO) Utrinek s priprav - s škofom Andrejem v Novem mestu (photo: ARO)

Romanje upanja: S kolesi in škofom v Rim

Radijska ekipa s prijatelji se v ponedeljek, 9. junija, odpravlja s kolesi na romanje upanja v Rim. Vsak odhaja na to dolgo pot s svojim osebnim namenom, skupni pa je udeležba na mednarodnem ...

Šola na obrobju Antananariva je izrednega pomena za 550 revnih otrok (photo: Slovenska karitas) Šola na obrobju Antananariva je izrednega pomena za 550 revnih otrok (photo: Slovenska karitas)

»Hvala, Slovenija, radi te imamo!«

Novo osnovno šolo na Madagaskarju, ki so jo odprli včeraj, krasi napis »Hvala Sloveniji!« Slišati je bilo tudi pesem »Mi se imamo radi«, in oči ter ušesa so uživala ob plesih in pesmih, ki so jih ...

Dr. Žiga Turk (photo: Tanja Dominko) Dr. Žiga Turk (photo: Tanja Dominko)

Dr. Žiga Turk o ministrih z nenavadnimi prijatelji

Na političnem parketu je v minulih dneh odmevala vložitev interpelacije o delu ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja. Vložili so jo v Novi Sloveniji skupaj z Demokrati Anžeta Logarja. ...

Izjava za medije po pogovorih pri predsedniku vlade (photo: KGZS) Izjava za medije po pogovorih pri predsedniku vlade (photo: KGZS)

Nova kmetijska zakonodaja: Premik v smeri dialoga?

Zadnje pol leta se v procesu sprejemanja nahaja zajeten sveženj zakonodaje kmetijskega področja, ki bo korenito posegel v kmetovanje v Sloveniji. Lani jeseni je nastal brez sodelovanja s kmečkimi ...