Blaž Lesnik
Miha Močnik
Tanja Dominko

Pogovor o: Pogled v leto 2014

07.01.2015, 18:00 Petra Stopar

»Ponavadi se v napovedih zmotim, zato ne bi bil preveč pogumen, ko gledam v novo leto, je pa res, da lahko tudi en droben premik zapelje stvari bodisi v pozitivno bodisi v negativno smer,« je za naš radio povedal publicist in profesor na mariborski Filozofski fakulteti Aleš Maver. Čeprav je komentiral predvsem domače dogajanje v lanskem letu, pa je nanj največji pečat pustila kriza na evropskem vzhodu, ki bo tudi v letu 2015 vplivala širše po svetu in na dogajanje v Sloveniji.

Supervolilno leto

Poleg predčasnih državnozborskih volitev in lokalnih volitev smo volili predstavnike Slovenije v Evropski parlament. Majhna teža teh volitev pa je problem tako pri nas kot v nekaterih drugih članicah Evropske unije, »zato je tudi rezultat evropskih volitev v svoji izpovedni moči omejen«. Zato po Mavrovih besedah tudi desnosredinski blok, ki je na teh volitvah zmagal, »osvojil pet sedežev od osmih, precenil rezultat teh volitev, po drugi strani pa so te volitve odločilno vplivale na dogajanje levosredinske strani političnega prizorišča«. Ker Igorju Šoltesu ni uspelo pritegniti večjega števila volivcev, je izginil kot možen kandidat za »novi obraz«, in to je spodbudilo »hiter in instantni vznik stranke Mira Cerarja«.

O Cerarjevih predvolilnih obljubah

Premier Cerar se po Mavrovem osebnem prepričanju »vsaj po do sedaj pokazanem ne bo vpisal med najpomembnejše slovenske politike ali med najučinkovitejše predsednike vlad v zgodovini Slovenije«. Tudi, če je mislil resno z moralno prevetritvijo države, »je bistveno podcenil igro, v katero je bil vpet«, je dejal predavatelj Univerze v Mariboru.

Še vedno namreč ni nobene pripravljenosti, da bi odkrito pogledali v »tolmun te slovenske povojne zgodbe, ki se je v zelo majhni meri nadaljevala tudi po osamosvojitvi, in poskušali reševati težave slovenskega prostora pri koreninah«. Kot pravi Maver, za kaj takega Miro Cerar očitno nima moči. »Tudi, če je morda kdaj imel voljo, mu to v konstelaciji sil, kot jo je prinesel pojav njegove instantne stranke, za to nima nobenih možnosti,« je sklenil.

Vrnitev Janše v aktiven politični prostor

Dogajanje, ki je močno zaznamovalo politiko in predvsem pravosodje v lanskem letu, je bila sodba predsedniku SDS Janezu Janši, po kateri je moral junija v zapor, decembra pa je Ustavno sodišče RS izdalo odlok o začasnem zadržanju izvajanja kazni, tako da je bil prvak opozicije izpuščen. Čeprav je odločba začasna, pa ima po Mavrovem mnenju močno simbolno sporočilo ali kot je po njegovem dejal že moralni teolog Ivan Štuhec: »To je majhen korak za Janeza Janšo, ampak velik korak za slovensko pravno državo.« Maver meni, da je to trenutno bolj velik korak za Janšo, ker lahko, da bo teh naslednjih nekaj mesecev najpomembnejših v njegovi karieri.

Najpomembnejše je namreč po Mavrovi oceni to, da je Janša vnovično, vsaj teh nekaj mesecev, ko sodišče presoja o vsebinski plati njegove pritožbe, v celoti politično dejaven. »To je velika spremembe, glede na to, da se mi zdi, da je se zadnje mesece vse razvijalo v smeri priprav na čas, ko Janše dejansko kot aktivnega političnega akterja v slovenskem političnem prostoru več ni ali več ne bo. Ti premisleki so zaenkrat postali irelevantni,« je dejal publicist. Zdi se mu, da bi se moral Janša v tem času znova vzpostaviti kot tisto, kar je nekoč že bil, »torej kot smiselna alternativa prevladujočemu tipu politike na Slovenskem«. V nasprotnem primeru, meni Maver, »je njegova politična prihodnost temačna, ne glede na končni razplet procesa«.

Dostojna počastitev obletnice začetka velike vojne

V letu 2014 smo se spominjali stote obletnice začetka 1. svetovne vojne in zanimanje za njene posledice je pokazalo, »da praktično ni večjega slovenskega kraja, ki ne bi na svoj način obeležil obletnice«. Ena od oblik spomina je bila tudi udeležba relativno velikega števila Slovencev na papeževem obisku v naši bližini v Redipulji, ko se je ta poklonil vsem žrtvam prve svetovne vojne. Tam je prišlo tudi do srečanj predsednikov sosednjih držav.

Vse skupaj pa, kot nadaljuje Maver, potrjuje misel, ki jo je lani izreklo več zgodovinarjev: »Da se v tem kaže, kako veliko bolečino je ta velika vojna pustila v ljudeh na Slovenskem, ta bolečina pa ni smela biti nikoli dovolj javno izražena. Po sami vojni to ni bilo primerno, ker bi morali potem priznati, da je velika večina Slovencev umrla na napačni strani, na strani poražene habsburške monarhije, ki pa jo je večina Slovencev tako rekoč do konca vojne samoumevno štela za svoj naraven okvir, da ne rečemo za svojo domovino. In to seveda v novi južnoslovanski državni tvorbi, kjer je ton dajala antantna zaveznica Srbijo, to ni bilo primerno izražati. Potem pa je po drugi svetovni vojni spomin na prvo vojno popolnoma zasenčilo obeleževanje dogodkov, predvsem povezanih z narodno-osvobodilnim bojem.« Ne samo, da je prva svetovna vojna prinesla ogromne vojaške žrtve, ampak tudi izjemno opustošenje med prebivalstvom.

Imenovanje p. Zoreta za nadškofa »dober signal«

Izbira novega ljubljanskega nadškofa je po Mavrovem mnenju času primerna, je o oktobrskem odloku papeža Frančiška dejal publicist. »Tisto, kar me je nagovorilo ob umestitvi p. Zoreta za nadškofa, je ta odpoved velikim besedam. Dejansko je njegova umestitev minila v znamenju zahvale in hvaležnosti. To se mi zdi zelo pozitivno.«

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Duhovnik Boštjan Čeh (photo: Pomurec.com) Duhovnik Boštjan Čeh (photo: Pomurec.com)

V 48. letu umrl duhovnik Boštjan Čeh

Škofija Murska Sobota je sporočila, da je v soboto, 24. julija v slovenjgraški bolnišnici umrl Boštjan Čeh, župnijski upravitelj na Tišini. Pokopali so ga včeraj, v nedeljo, 25. julija v Nedelici.

Evharistija, sveta maša (photo: Rok Mihevc) Evharistija, sveta maša (photo: Rok Mihevc)

Ali Bog bolje razume latinsko?

Papež je nedavno izdal apostolsko pismo Varuhi tradicije - Traditionis Custodes. Gre za motuproprij o rabi rimskega bogoslužja, veljavnega do prenove leta 1970. Že takrat del občestva sprememb, ...